Jedro

Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se med lastne dohodke všteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno v lastni dohodek tožnikove družine v spornem letu vštelo tudi preživnino za otroka, ki se glede na prvi odstavek 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine. Tožnik je z vlogo pri Centru za socialno delo uveljavljal priznanje denarne socialne pomoči za celo družino in ne le zase. Zato so se skladno z 20. členom ZUPJS kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevali povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, od tega otroški dodatek in preživnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 2. 2012 ter odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 5. 2012 odpravita v delu, ki določa višino denarne in socialne pomoči in da se v tem delu toženi stranki naloži izdaja nove odločbe, s katero naj na novo določi višino denarne socialne pomoči. Obenem je odločilo, da stroški tožnika bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da preživnina, ki jo prejema B.B. od svojega biološkega očeta, glede na njene potrebe ter pridobitne zmožnosti njenega biološkega očeta, niti približno ne zadostuje za kritje njenih stroškov. Nikakršen del preživnine tudi ne more biti namenjen zadovoljevanju skupnih potreb družine (stroški stanovanja, ogrevanje, prehrana), saj višina prejete preživnine za to nikakor ne zadošča. Razliko v višini stroškov potreb B.B. krijeta tožnik in njegova partnerka. Pri tem pride do situacije, ko se biološkemu očetu pri morebitnem uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izplačana preživnina odšteje od dohodka, na drugi strani pa se prejeta preživnina, čeprav tudi minimalno ne zadostuje za kritje potreb, prišteje lastnemu dohodku tožnika oziroma njegove družine. Tako bi moral po mnenju tožnika upravni organ pri izračunu lastnega dohodka upoštevati tudi stroške, ki jih tožnikova družina plačuje za B.B. in ki močno presegajo znesek preživnine, ki jo plačuje biološki oče, glede na svoje zmožnosti. Druga možnost pa bi bila, da upravni organ pri izračunu lastnega dohodka ne upošteva tudi preživnine, ki jo B.B. prejema. Po mnenju tožnika, bi bilo možno zakonsko določilo razlagati tudi na način, da bi pri izračunu lastnega dohodka obeh bioloških staršev upoštevali enako visok znesek preživnine, torej v konkretnem primeru 146,64 EUR na mesec. Zato tožnik meni, da je prvostopenjsko sodišče odločilo napačno, ko je odločilo, da je izpodbijana odločitev toženca pravilna in zakonita. Nadalje navaja, da je o vštetju preživnine v izračunu lastnega dohodka predhodno že odločalo Ustavno sodišče RS v zadevi opr. št. U-I-116/03-22 z dne 9. 2. 2006 in odločilo, da se 27. člen Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 94/92 s spremembami, v nadaljevanju ZSV) razveljavi, v kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok. Citira 12. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010, v nadaljevanju ZUPJS) in poudarja, da gre za identično vsebino z 27. členom ZSV, s tem, da je bil ZSV razveljavljen, kolikor se na njegovi podlagi lastni dohodek družine všteva preživnina otrok. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 22. 5. 2012 v zvezi s prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 7. 2. 2012, sporno pa je, ali je toženec pravilno dohodek družine povečal za preživnino, ki jo od svojega biološkega očeta mesečno prejema B.B., hči tožnikove partnerke, ni pa hkrati dohodka družine zmanjšal za stroške za B.B., kolikor ti presegajo mesečni znesek prejete preživnine.

Center za socialno delo A. je z odločbo z dne 7. 2. 2012, potrjeno z dokončno odločbo z dne 22. 5. 2012, na podlagi tožnikove vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek in denarno socialno pomoč) odločil, da so tožnik, C.C., D.D., E.E. in B.B. za čas od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 upravičeni do denarne socialne pomoči v višini 433,54 EUR mesečno. Takšni odločbi je sodišče prve stopnje štelo za pravilni in zakoniti in tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. S tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da znaša minimalni dohodek tožnikove družine 1.011,40 EUR mesečno in da je tožnikova družina v letu pred letom vložitve vloge imela mesečni dohodek v skupnem znesku 577,86 EUR, od tega 431,22 EUR otroškega dodatka in 146,64 EUR preživnine B.B., zato jim pripada denarna socialna pomoč v višini 433,54 EUR mesečno.

Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je ZUPJS, Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) ter Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur. l. RS, št. 110/11 s spremembami, v nadaljevanju ZDIU12).

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu (tretji odstavek 6. člena ZSVarPre). Pri tem je v citirani določbi v četrtem odstavku izrecno določeno, da prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči (in varstvenega dodatka) ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic z dela.

Namen denarne socialne pomoči je, da se z njo zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogočajo preživetje (prvi odstavek 4. člena ZSVarPre). To je za tistega, ki nima lastnega dohodka, v višini minimalnega dohodka oziroma za tiste, ki imajo lastne dohodke v višini razlike med minimalnim dohodkom in njegovim dohodkom. Za družino pa se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencev oziroma družinskim članom in med dohodki vseh članov (30. člen zakona).

V prvem odstavku 12. člena ZUPJS je določeno, da se v lastni dohodek štejejo dohodki in prejemki, obdavčljivi po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine in tudi drugi dohodki po zakonu, ki urejajo dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. Med drugim je v 4. točki prvega odstavka 12. člena zakona izrecno določeno, da se v lastni dohodek všteva preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke 9. člena tega zakona, do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov, razen v primeru dokazila, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema.

Glede na izrecno določbo 4. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, se torej med lastne dohodke všteva tudi preživnina, kakor tudi nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov. Na podlagi citirane določbe je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno v lastni dohodek tožnikove družine v letu 2010 vštel tudi preživnino B.B., ki se glede na prvi odstavek 10. člena ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikove družine. Tožnik je z vlogo pri Centru za socialno delo uveljavljal priznanje denarne socialne pomoči za celo družino in ne le zase. Zato so se skladno z 20. členom ZUPJS kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevali povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, od tega otroški dodatek v višini 431,22 EUR in preživnina v višini 146,64 EUR.

V obravnavanem primeru ne gre za stanje iz 13. člena ZUPJS, po katerem se dohodek zmanjša za izplačane preživnine, sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala v skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu, in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova. Med sredstva določena v 13. členu ZUPJS, zaradi katerih naj bi se dohodek zmanjšal, ni mogoče uvrstiti razlike, ki jo je tožnik uveljavljal s tožbo in sicer med preživnino (146,64 EUR) in naštetimi izdatki v višini 650,56 EUR na mesec, ki jo je družina imela za B.B.. V citirani določbi ali drugih določbah ZUPJS ali ZSVarPre ni podlage, da bi se preživnina za B.B. v lastni dohodek družine upoštevala na način, kot se zavzema pritožba, torej, da bi upravni organ moral pri izračunu lastnega dohodka upoštevati tudi stroške, ki jih tožnikova družina plačuje za B.B. oziroma, da bi se pri izračunu lastnega dohodka pri obeh starših upošteval enak znesek preživnine, to je 146,64 EUR, kar pomeni, da se ta znesek sploh ne bi vštel v lastni dohodek, ker tožnikova partnerka nima dohodkov ter bi se na ta način lastni dohodek za znesek preživnine zmanjšal. Pritožba tudi neutemeljeno vztraja, da preživnina ne more biti namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb družine, še posebej, če preživnina ne zadostuje niti za kritje stroškov za potrebe B.B..

Tudi po stališču pritožbenega sodišča 27. člen ZSV in 12. člen ZUPJS, kakor tudi celotna ureditev ugotavljanja materialnega položaja oziroma dohodka, ki se upošteva po ZSV in ZUPJS, med seboj nista primerljivi, še manj identični. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo tožnikovim navedbam, da bi bilo v predmetni zadevi potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-116/03-22 z dne 9. 2. 2006 zgolj zato, ker imata razveljavljeni prvi odstavek 27. člena ZSV in prvi odstavek 12. člena ZUPJS identično vsebino. V odločbi z dne 9. 2. 2006 je Ustavno sodišče RS navedlo razloge za razveljavitev 27. člena ZSV, kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok ter hkrati, da to ne pomeni, da je upoštevanje otrokove preživnine pri odločanju o denarni pomoči družini samo po sebi v neskladju z Ustavo RS.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel, je na podlagi 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.