Jedro

Davčno priznani odhodki so odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledično opravljanje te dejavnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1092/2001-17 z dne 10.7.2003, se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Davčne Uprave Republike Slovenije, Glavnega urada z dne 9.11.2001, odpravi ter zadeva vrne Ministrstvu za finance Republike Slovenije v ponoven postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.11.2001, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njena pritožba proti odločbi Davčnega urada Ptuj z dne 21.8.1998. Z omenjeno odločbo je bila tožeči stranki od dohodkov doseženih z opravljanjem dejavnosti od 1.1.1997 do 31.12.1997 ugotovljena davčna osnova 5,292.713,00 SIT ter od nje odmerjen davek od dejavnosti v višini 1,184.697,00 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Tožeči stranki za omenjeno leto pri ugotavljanju davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti utemeljeno niso bili priznani stroški iz naslova amortizacije (503.955,00 SIT) ter zavarovalnih premij (165.147,00 SIT) za zračni balon, ki ga ima knjiženega med osnovnimi sredstvi ter izdatki za štipendije dveh štipendistk (1,768.560,00 SIT) iz razlogov 1. odstavka 12. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO), saj naj ne bi šlo za odhodke, ki so neposreden pogoj za opravljanje tožnikove dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. Stroški kilometrin v znesku 1,123.768,00 SIT so bili utemeljeno izločeni zato, ker potnih nalogov, ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, ni mogoče opredeliti kot verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21, saj v njih ni navedeno, s katerim avtomobilom naj bi bila službena pot opravljena.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS ter zaradi kršitve določil Ustave RS. V vseh primerih, ko odločitev v izpodbijani sodbi temelji na določbi 1. odstavka 12. člena ZDDPO, opozarja na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-125/00-17 z dne 23.5.2002, s katero je navedena določba omenjenega zakona razveljavljena. Glede nepriznavanja obračunanih stroškov kilometrine na službeni poti navaja, da je uporabila svoj osebni avtomobil (ima le enega) in da sme stroške kilometrine, ki so nujni strošek uveljaviti v davčni napovedi. Svoje trditve lahko dokaže s številom prevoženih kilometrov na osebnem avtomobilu in s pričami. Dokazi o tem (potrdila o plačani cestnini) se že nahajajo v davčnem spisu. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava sta ji bili kršeni tudi ustavni pravici iz 14. in 74. člena Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njeni tožbi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta svoji odločitvi glede izločitve stroškov amortizacije (503.955,00 SIT) in zavarovalnih premij (165.147,00 SIT) za zračni balon ter stroškov štipendiranja (1,768.560 SIT) oprli na določbo 1. odstavka 12. člena ZDDPO. Med upravnim sporom je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-125/00-17 z dne 23.5.2002 (Uradni list RS, št. 50/2002) v 3. točki izreka razveljavilo 1. odstavek 12. člena ZDDPO z učinkom od 31.12.2002. Pred potekom tega obdobja je bila sprejeta novela navedenega zakona (Uradni list RS, št. 108/02-ZDDPO-C), s katero je zakonodajalec na novo uredil razmerja iz 1. odstavka 12. člena tega zakona. Ker je bila v obravnavanem primeru uporabljena določba 1. odstavka 12. člena ZDDPO pred razveljavitvijo s strani Ustavnega sodišča RS in torej pred novelo ZDDPO-C je bilo materialno pravo napačno uporabljeno in zaradi tega nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

V zvezi z izločenimi stroški kilometrin se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da potni nalogi (172 potnih nalogov), ki so služili kot materialna dokumentacija za izplačilo, niso verodostojna knjigovodska listina v smislu SRS 21. Knjigovodska listina je verodostojna le, če je po vsebinski, računski in formalni plati popolna in neoporečna. V obravnavanih potnih nalogih pa nesporno ni navedeno, s katerim avtomobilom je bila službena pot opravljena. Le s takšno navedbo pa bi ob nesporni dejanski ugotovitvi, da ima tožnik med osnovnimi sredstvi štiri vozila, s katerimi opravlja svojo dejavnost, lahko nevtralna strokovna oseba jasno spoznala vrsto in obseg poslovnega dogodka, kot se to zahteva po omenjenem standardu.

Ker obravnavani upravni spor ob uveljavitvi odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-125/00-17 z dne 23.5.2002 še ni bil pravnomočno končan, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS. Tožena stranka bo v ponovnem postopku morala upoštevati navedeno odločbo Ustavnega sodišča.