Jedro

Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-138/00-23 materialno pravo (ZJSRS) ni bilo spremenjeno, bila pa je spremenjena njegova interpretacija. Pravilna interpretacija materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pd 506/99 z dne 25. 9. 2001 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi obstoj denarne terjatve tožnice zoper toženo stranko iz naslova neizplačane plače in nadomestila za junij, julij in avgust 1998 ter za neizrabljen letni dopust za leto 1998 ter odpravnina, vse v skupnem znesku 6.732,92 EUR (prej 1.613.447,00 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestnimi ter, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka. Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni dokazala utemeljenosti zahtevkov za izplačilo nadomestil in da ji odpravnina ne pripada glede na določbo 19. člena Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS - Uradni list RS, št. 53/99). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s sodbo Pdp 2124/2001 z dne 28. 2. 2003. 2. Dne 10. 4. 2006 je tožnica predlagala obnovo postopka iz razloga po 9. in 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. V svojem predlogu se tožnica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-138/00 z dne 10. 4. 2003, na podlagi katere se je spremenila pravna praksa glede priznavanja pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. V predlogu je, kot dokaz, navedla tudi odločbo Ustavnega sodišča RS Up-63/03-19. 3. Sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavrglo kot prepozen in nedovoljen. Ugotovilo je, da je predlog vložen prepozno, to je po izteku subjektivnega 30 dnevnega roka, določenega v 5. točki prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji - ZPP). Navedene odločbe se ne nanašajo na tožnico, zato jih ni mogoče šteti za odločbo v smislu določbe 9. točke prvega odstavka 396. člena ZPP.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča o zavrženju predloga za obnovo postopka. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s stališčem izpodbijanega sklepa, da bi morala tožnica predlagati obnovo postopka v roku 30 dni od objave odločbe Ustavnega sodišča in da je predlog za obnovo postopka nedovoljen, ker navedena ustavna odločba ne pomeni dovoljenega razloga za obnovo postopka po 9. in 10. točki 394. člena ZPP.

5. Zoper pravnomočni sklep je tožnica vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov na podlagi 370. in 371. člena ZPP, zlasti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju tožnice samo dejstvo objave odločbe Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu RS ne more vplivati neposredno na tek 30-dnevnega subjektivnega roka, temveč lahko vpliva le na potek objektivnega, 5 letnega roka. Tožnica je prepričana, da objava sporne odločbe Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu RS, kjer tožnica ni nastopala kot stranka, ne more predstavljati pričetka teka subjektivnega roka. Procesno določbo je v konkretnem primeru potrebno razlagati tako, da je odločilen trenutek, ko je tožnica dejansko izvedela za ustavno odločbo in imela od tedaj dalje možnost uporabe ustreznega dokaza o tej ustavni odločbi in ne že s trenutkom objave v Uradnem listu RS.

6. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki pa na revizijo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

9. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga je upoštevalo sodišče druge stopnje.

10. Tožnica se v reviziji formalno sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki jo v nadaljevanju ne konkretizira. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo niti smelo preizkusiti.

11. Tožnica je uveljavljala obnovo postopka po 9. in 10. točki 394. členu ZPP. Po določbi 9. točke se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena. Razlog iz 10. točke citiranega člena pa je, da stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V 396. členu ZPP so določeni roki za vložitev predloga za obnovo postopka.

12. Obnova postopka je kot izredno pravno sredstvo dopustna le v primerih, kadar je podan eden od razlogov iz 1. do 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Razlogi za obnovo postopka so določeni taksativno (1). Zmotna uporaba materialnega prava ni obnovitven razlog po 394. členu ZPP (2). Pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-138/00-23 z dne 10. 4. 2003 so sodišča odločbo 19. člena ZJSRS razlagala in uporabljala pri svojem odločanju drugače, kot je te odločbe interpretiralo Ustavno sodišče. Na podlagi navedene odločbe Ustavnega sodišča materialno pravo (ZJSRS) ni bilo spremenjeno, bila pa je spremenjena njegova interpretacija (3). Pravilna interpretacija materialnega prava pa ni obnovitveni razlog. Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS - Uradni list RS, št. 64/2007) v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred tem dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ustavna odločba, ki jo tožnica navaja kot razlog za obnovo postopka, ni razveljavila ne zakona ne dela zakona. Revizijsko stališče, da predstavlja navedena ustavna odločba obnovitven razlog po 9. in 10. točki 394. člena ZPP, je tako neutemeljeno. Ker obnovitven razlog po 394. členu ZPP ni podan, revizijsko sodišče na navedbe revizije glede pravočasnosti ni odgovarjalo.

13. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj Ude, L.; Civilno procesno pravo, Ljubljana, 2002, str. 347. Op. št. (2): Po stališču sodbe I Up 506/2003 z dne 25.5.2005 obnova postopka ni dopustna zaradi zmotne uporabe materialnega prava v prvotni odločbi.

Op. št. (3): 10. in 12. točka obrazložitve slepa Ustavnega sodišča U-I-138/00-23 z dne 10.4.2003.