Jedro

Če so razlogi za to, da sklenitelju zavarovanja ni bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, izključno na strani zavarovalnice, velja zavarovalna pogodba kljub neplačani premiji še leto dni od zapadlosti premije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek tožnika Petra G. zoper toženo stranko Zavarovalnico X d.d., Ljubljana, za plačilo denarne odškodnine po podlagi utemeljen. Zoper vmesno sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila pritožbo. Kot pritožbena razloga uveljavlja zmotno (in tudi nepopolno) ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnga prava. V zvezi s sklenjeno zavarovalno pogodbo imata stranki po Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) razne dolžnosti obveščanja. Zato morata v pogodbo vnesti svoje prave naslove, ki so bistveni zaradi tega, ker sporočanja vplivajo na veljavost ali prenehanje zavarovalne pogodbe (npr. 913. in 914. člen ZOR). Zavarovanec G. je s tem, ko toženi stranki ni dal pravega naslova oz. je dopustil, da je na polici ostal njegov nepravi naslov, onemogočil tožeči stranki, da bi zavarovalna pogodba prenehala v skladu s 3. odst. 913. člena ZOR spričo neplačila premije. Ob potrebni poklicni skrbnosti tožene stranke bi moralo sodišče ob odločanju upoštevati kot prevladujočo tudi skrbnost tožnika iz 1. oddst. 18. člena ZOR ter naložene mu dolžnosti iz 17. člena istega zakona. Tožnik je namreč vedel ali bi moral vedeti, da je premijo plačal le za obdobje od 27.6.1994 do 27.6.1995 in da kasko zavarovanje torej ne velja več. To bi lahko potrdila v postopku na prvi stopnji predlagana priča, vendar je bil predlog za njeno zaslišanje zavrnjen. Tožnik je tudi vedel ali bi moral vedeti, da je na polici vpisan njegov napačen naslov, vendar o tem kljub podpisu police naj ne bi vedel nič. Takšna njegova nevednost ga zato ne more upravičevati do zavarovalnine, ki mu jo z izpodbijano odločitvijo zmotno priznava sodišče prve stopnje sklicujoč se na določbe 913. člena ZOR. Tožena stranka predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oz. njeno ustrezno spremembo. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Pritožba ni utemeljena. V zvezi s pritožbenim očitkom, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem prič Milivoja D. in Iztoka Š. (oba zaposlena pri toženi stranki), je treba opozoriti na navedbo tožene stranke na glavni obravnavi dne 9.9.1999 (glej zapisnik na list. št. 25 spisa), po kateri bi naj ti priči izpovedali o tem, kdaj je zavarovalna pogodba potekla - torej o okoliščini, o kateri med pravdnima strankama sploh ni bilo (in ni) spora. Vprašanje presoje posledic, če premija ni plačana, pa je izključno materialnopravno vprašanje. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo ta dokazni predlog tožene stranke z obrazložitvijo, da imenovani priči ne bi izpovedovali o dejstvih (glej drugi odstavek na 2. strani obrazložitve prvostopne sodbe). V razlogih prvostopne sodbe ugotovljenega dejanskega stanja o okoliščinah, v katerih je prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe med pravdnima strankama dne 28.6.1994 - vključno z vpisom tožnikovega napačnega naslova vanjo (Predgrad 30, Ljubljana, namesto pravilno: Predgrad 30, Stari trg ob Kolpi), tožena stranka ne izpodbija. Pomembno je, da po teh dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik ni storil prav ničesar, kar bi prispevalo k napačnemu vpisu njegovega naslova v zavarovalno pogodbo (in s tem posledično do toženkine opustitve pravočasnega obveščanja tožnika o zapadlosti premije kot dolžnosti zavarovalnice v pomenu določbe 3. odst. 913. člena ZOR), saj se je s tem, ko je ob sklepanju pogodbe dal na razpolago zastopniku tožene stranke vse svoje potrebne in pristne dokumente (prometno dovoljenje, osebno izkaznico) o naslovu svojega stalnega bivališča, v celoti vzdržal vseh ravnanj, s katerimi bi kakorkoli otežil izpolnitev toženkine obveznosti pravilnega obveščanja o zapadlosti premije. Po drugi strani pa tožena stranka, obremenjena s poostreno odgovornostjo v pomenu določbe 2. odst. 18. člena ZOR, ni le spričo lastne površnosti napačno vnesla v pogodbo podatke o tožnikovem stalnem bivališču, temveč je takšno stanje vzdrževala še naprej tudi po tem, ko je bila o svoji napaki spričo neuspešnega obvestila tožnika o zapadlosti premije dodatno opozorjena. Prvostopna materialnopravna presoja posledic neplačane premije in njih vpliv na veljavnost oz. trajanje zavarovalne pogodbe je torej povsem v skladu z določbami 913. člena ZOR. Prav ta pogodba, ki glede na obrazloženo v času nastopa zavarovalnega primera ni prenehala,, pa je podlaga za utemeljenost tožnikovega zahtevka - neodvisno od vprašanja, ali je tožnik za zapadlost premije vedel oz. bi moral vedeti in ki ga tožena stranka v pritožbi brez potrebe načenja. Ker torej obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je bilo treba pritožbo tožene stranke na podlagi določbe 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi. Izrek o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo temelji na določbi prvega odst. 155. člena ZPP, saj jih glede na stanje stvari ni bilo mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.