Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali bi moral tožnik zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, ki jo je toženec sklenil s tretjo osebo, glede na to, da prenos lastninske pravice po tej pogodbi še ni bil vpisan v zemljiški knjigi, - ali naknadna sklenitev pogodbe s tretjo osebo vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali bi moral tožnik zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, ki jo je toženec sklenil s tretjo osebo, glede na to, da prenos lastninske pravice po tej pogodbi še ni bil vpisan v zemljiški knjigi? Ali naknadna sklenitev pogodbe s tretjo osebo vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila?
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče, ugodilo je pa le zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo, pritožbi tožnika pa je ugodilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v zavrnilnem delu in je ugodilo tudi zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe.
2. Toženka je v skladu s 367.b členom ZPP podala predlog za dopustitev revizije zoper odločbo sodišča druge stopnje. Meni, da je sodišče napačno uporabilo 512. člen OZ in zagrešilo tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je napačno uporabilo 190. člen ZPP. Toženka poudarja, da je dne 22.1.2008 za sporno kmetijsko zemljišče sklenila prodajno pogodbo z M. S. in ji tudi izstavila zemljiškoknižno dovolilo. Toženka meni, da bi tožnik zato moral zahtevati razveljavitev te pogodbe, ker pa tega ni zahteval, njegova tožba ni sklepčna in bi moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da uveljavljanje zahtevka za razveljavitev pogodbe s tretjo osebo ni potrebno, ker v zemljiški knjigi prepis lastninske pravice še ni bil opravljen. Toženka poudarja, da glede tega vprašanja ni prakse Vrhovnega sodišča. Toženka tudi meni, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo 190. člen ZPP, ko je odločilo, da sama sklenitev prodajne pogodbe ne predstavlja razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka, prodajna pogodba pa je bila sklenjena že pred vložitvijo tožbe.
3. Predlog je utemeljen.
4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da je od odločitve vrhovnega sodišča v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu ugodilo in revizijo v navedenem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).