Jedro

Plačilni nalog je dokaz, s katerim bi bilo plačilo mogoče dokazati, ni po edini dokaz, ki dokazovanje plačila omogoča. Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo posameznih dokazov oziroma posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 48526/2012 z dne 10. 4. 2012 vzdržalo v veljavi za glavnico 3.890,74 EUR in izvršilne stroške v znesku 54,35 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavljen in zahtevek zavrnjen. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 178,24 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmoto ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Za zmoten označuje zaključek, da je tožeča stranka pravico do regresa pridobila na podlagi obvestila, da je družbi B. dne 20. 8. 2010 plačala zavarovalnino v višini 5.830,11 EUR. Trdi, da tožeča stranka plačila ni izkazala. Odstop terjatve predstavlja prenos terjatve in vseh stranskih pravic. Iz trditev tožeče stranke pa izhaja, da je pravico do regresa pridobila na podlagi plačila zavarovalnine in na podlagi cesijske izjave z dne 23. 8. 2010. Ker tožeča stranka ni predložila potrdila o plačilu zavarovalnine, ni izkazala škode oz. nastanka škode. Meni, da se sodišče ne bi smelo zadovoljiti s pojasnilom tožnice, da je plačilo zavarovalnine razvidno iz cesijske izjave kreditodajalca. Trdi, da sodba ne vsebuje odločilnih dejstev, ker se o plačilu zavarovalnine ne izreka. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev argumentiralo z ugotovitvijo, da je zaradi nastopa zavarovalnega primera (toženkine neizpolnitve kreditne pogodbe) kreditodajalec (B.) od zavarovalnice (tožeče stranke) uveljavil zavarovalnino. Tožeča stranka je - skladno z zavarovalno pogodbo - toženkinemu kreditodajalcu zavarovalnino izplačala. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da so z izplačilom zavarovalnine na tožečo stranko na podlagi zakona prešle vse pravice kreditodajalca (njenega zavarovanca B.). Ker je tožeča stranka zavarovalnino izplačala na podlagi zavarovalne pogodbe, je pravna podlaga njenega, zoper toženko uperjenega zahtevka, 963. čl. Obligacijskega zakonika in 8. čl. Pogodbe št. 14 - B3/05 o zavarovanju potrošniških kreditov občanom (dokaz A1). Takó pogodbeno kot zakonsko določilo sta podlaga za stališče, da so z izplačilom zavarovalnine na zavarovalnico prešle vse pravice, ki jih je imel zavarovanec do kreditojemalca.

5. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožena stranka pravico do plačila tožeči stranki odrekla z opozorilom na neizkazanost dejstva, da je zavarovalnina izplačana. Tožeča stranka, ki je plačilo zavarovalnine zatrjevala že v tožbi, je pojasnila, da plačilo dokazuje s cesijsko izjavo kreditodajalca (listina A 44).

6. Ali je neko dejstvo dokazano, oceni sodišče na podlagi presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. čl. ZPP). Gre za metodološki napotek, formalna pravila v zvezi z dokazno močjo posameznih dokazov oz. posamezne vrste dokaznega gradiva pa niso predpisana. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da potrdilo zavarovanca (listina A 44) dokazuje, da je zavarovalnino prejel in da je tožeča stranka zavarovalnino izplačala. Nobeden od dokazov temu ne nasprotuje; verodostojnost izjave zavarovanca potrjujejo sledeči dokazi: kreditna kartica (listini A 20, A 21); opomini, ki jih je toženki pošiljal kreditodajalec (listine A 31 - A 42); opomini, ki jih je toženki pošiljala tožeča stranka (listine A 45, A 50, A 51); obvestilo tožeče stranke kreditodajalcu o izplačani zavarovalnini (listina A 43). Upoštevajoč vse te listine tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je tožeča stranka obveznost iz zavarovalne pogodbe izpolnila - torej zavarovalnino zavarovancu izplačala. Pritožniku, ki stoji na stališču, da bi tožeča stranka plačilo zavarovalnine lahko dokazala samo s potrdilom o plačilu, ni mogoče pritrditi. Plačilni nalog je dokaz, s katerim bi bilo plačilo (tudi) mogoče dokazati, ni po edini dokaz, ki dokazovanje tega dejstva omogoča. 7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).