Jedro

V obravnavanem primeru prva toženka reviziji ni priložila niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije. Po 383. členu ZPP v zvezi s 336. členom ZPP je uporaba določb 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev v revizijskem postopku izključena. Ustavno sodišče RS je v zadevi št. U-I-8/10 že presojalo morebitno protiustavnost 336. člena ZPP v pritožbenem postopku in odločilo, da ta določba ni v neskladju z ustavo. Po oceni Vrhovnega sodišča to toliko bolj velja v revizijskem postopku, v katerem lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato tudi v obravnavnem primeru ravnalo v skladu z navedenimi določbami in je nepopolno revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže. Prva toženka mora v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 514,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da so ji toženci nerazdelno dolžni plačati odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi spolne zlorabe s strani drugega toženca, ki je bil spremljevalec na letovanju oseb s posebnimi potrebami, med katerimi je bila tudi tožnica. Prva tožena zveza društev je letovanje organizirala, tretje toženo društvo pa je drugega toženca izbralo za spremljevalca.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku le zoper drugega toženca in odločilo, da mora tožnici plačati 9.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo. V celoti pa je zavrnilo tožbena zahtevka zoper prvo toženo zvezo društev in tretje toženo društvo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je z vmesno sodbo ugotovilo, da je zahtevek zoper prvo toženo zvezo društev in tretje toženo društvo po podlagi utemeljen, zadevo pa je vrnilo še sodišču prve stopnje, da odloči o višini odškodnine, ki sta jo dolžna plačati. Ugodilo je tudi pritožbi tožnice glede zavrnjenega dela zahtevka zoper drugega toženca tako, da je odškodnino zvišalo na 18.000,00 EUR. V preostalem je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjen delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Prav tako je zavrnilo pritožbo drugega toženca in je v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev je prva tožena zveza društev predlagala dopustitev revizije in Vrhovno sodišče je s sklepom opr. št. II DoR 217/2014 z dne 28. 8. 2014 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je bila zadostna trditvena podlaga za uporabo določb 147. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in glede pravilnosti uporabe te določbe.

5. Na podlagi tega sklepa je prva tožena zveza društev vložila revizijo.

6. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. V uvodu opozarja, da revizija ni popolna, saj ji prva toženka ni priložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrže. Prva toženka pa v repliki na odgovor na dopuščeno revizijo opozarja, da bi jo moralo Vrhovno sodišče skladno s 108. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pozvati, naj nepopolno dopuščeno revizijo dopolni. Prva toženka navaja, da 383. člen ZPP v zvezi s 336. členom ZPP sicer res izključuje uporabo določb 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, vendar meni, da je takšna ureditev protiustavna in se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-200/09, obenem pa naknadno prilaga predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije.

7. Revizija ni popolna.

8. ZPP v drugem odstavku 373. člena določa, da mora biti v primeru dopuščene revizije (tretji odstavek 367. člena ZPP) reviziji priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, sicer je revizija nepopolna. Vrhovno sodišče je že v zadevi II Ips 410/2010 obrazložilo, da ta zahteva služi varstvu procesnih pravic nasprotne stranke. Nasprotni stranki, ki ji predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije pred tem nista vročena, bi bila v primeru, da ne bi bila priložena dopuščeni reviziji, odvzeta možnost seznaniti se s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena, preveriti, ali je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v predlogu navedenih pravnih vprašanj in ali je predlagatelj vložil revizijo prav glede tistih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, in o tem podati ustrezne navedbe v odgovoru na revizijo.

9. V obravnavanem primeru prva toženka reviziji ni priložila niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije. Po 383. členu ZPP v zvezi s 336. členom ZPP je uporaba določb 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev v revizijskem postopku izključena. Ustavno sodišče RS je v zadevi št. U-I-8/10 že presojalo morebitno protiustavnost 336. člena ZPP v pritožbenem postopku in odločilo, da ta določba ni v neskladju z ustavo. Po oceni Vrhovnega sodišča to toliko bolj velja v revizijskem postopku, v katerem lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato tudi v obravnavnem primeru ravnalo v skladu z navedenimi določbami in je nepopolno revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

10. Odločitev, da prva toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z odločitvijo o zavrženju njene revizije. Na podlagi navedenih določb in Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2003) pa mora prva toženka tožnici povrniti njene stroške odgovora na revizijo v znesku 514,06 EUR (900 točk po 0,459 EUR, 2% mat. stroške, od vsega skupaj pa še 22 % DDV).