Jedro

Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas brez plačila prispevkov in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo, je določeno v 189. členu ZPIZ-1. Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, tega obdobja ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb št. 13 0494158 z dne 10. 11. 2015 in 0494158 z dne 14. 12. 2015 ter priznanje pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992 (ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami) oziroma, da se odpravita napadeni odločbi in zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje. Ugotovilo je, da je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine 30. 9. 2014. Pravno podlago zato za odločitev predstavlja zakon, veljaven v času vložitve zahteve.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s tem, da je bila glede na to, da je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti, pri odločitvi o pravici do starostne pokojnine uporabljena pravilna pravna podlaga.

3. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče ni obrazložilo, zakaj se pri odločanju o pravici ne upošteva pokojninska doba za čas prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Ker ni navedlo pravne podlage za tako stališče, sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožnik je navedeno nadomestilo prejemal 15 let. Prepričan je bil, da mu ta čas teče pokojninska doba oziroma, da je bil v času prejemanja nadomestila vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker je pridobil pravice na podlagi invalidnosti po takrat veljavni zakonodaji. Zato se mu mora ta doba upoštevati kot pokojninska doba in s tem tudi pri odmeri pokojnine. Invalidom, ki so jim bile priznane pravice na podlagi ZPIZ-1, se čas prejemanja nadomestila za invalidnost všteje v pokojninsko dobo. Meni, da bi moral biti izenačen z njimi. Drugačno stališče pomeni kršitev ustavnih pravic, ker neutemeljeno obravnava enake dejanske položaje različno. Ker sodišče ni upoštevalo, da čas prejemanja nadomestila plače predstavlja zavarovalno dobo, je napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga ugoditev reviziji in uveljavlja povračilo stroškov postopka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Sodišče ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Odgovorilo je na vse relevantne pritožbene navedbe in zato sodba očitanih procesnih pomanjkljivosti nima in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče je pojasnilo, da je bil tožnik obvezno zavarovan le do 7. 1. 2000. Iz tega izhaja, da v času, ko ni bil več obvezno zavarovan, ni podlage za ugotovitev pokojninske oziroma druge dobe.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Neutemeljeno je zavzemanje revizije, da je treba za odločitev o starostni pokojnini uporabiti ZPIZ/92, ker so bile tožniku pravice na podlagi invalidnosti priznane v letu 1999 na podlagi tega zakona. Za odločitev, kateri predpis se uporablja, je odločilen datum vložitve zahteve. To je tožnik vložil 30. 9. 2014. Pravno podlago za odločitev zato predstavlja ZPIZ-2, ki v 394. členu ureja možnost pridobitve pravice do starostne pokojnine po prejšnjih predpisih za določene kategorije zavarovancev. Med te sodi tudi tožnik. Zakon pa ne določa, da lahko invalid III. kategorije invalidnosti, ki je pridobil pravice na podlagi invalidnosti pred uveljavitvijo ZPIZ-2, uveljavi tudi pravice, do katerih naj bi bil upravičen v bodoče, le po prej veljavnih predpisih, to je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami).

9. Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo čas brez plačila prispevkov, je določeno v 189. členu ZPIZ-1. V zavarovalno dobo med drugim šteje čas zadržanosti od dela zaradi začasne nezmožnosti za delo ali starševskega dopusta po prenehanju delovnega razmerja ali drugega razmerja, ki je bilo podlaga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če je zavarovanec v tem času prejemal nadomestilo plače. Čas, ko je bi zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, pa se glede na določbo 198. člena ZPIZ-1 upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine le pod pogojem, da so plačani prispevki za obvezno zavarovanje.

10. Ko je tožniku prenehalo obvezno zavarovanje, to je 7. 1. 2000, je veljal ZPIZ-1. Ta je v 34. členu določal, da se lahko državljani Republike Slovenije, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje. V sedmi alineji prvega odstavka tega člena so imele to možnost tudi brezposelne osebe, ki so vpisane v eno od evidenc pri zavodu za zaposlovanje. Tožnik ne zatrjuje, da bi to možnost izkoristil. 11. Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, ni mogoče upoštevati tega obdobja v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo1. Dejstvo, da tožnik tega ni vedel oziroma je bil prepričan, da mu v času prejemanja nadomestila za čas čakanja teče pokojninska doba, ne more pripeljati do drugačnega zaključka.

12. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Glej sodbo VIII Ips 92/2016 z dne 30. 8. 2016.