Jedro

Tožnici je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo že 28. 5. 2014 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega spora, ni imela učinkov na tožničino delovno razmerje. Na podlagi slednje bi namreč tožnici delovno razmerje pri toženki (dne 12. 7. 2014) prenehalo zgolj v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi z dne 27. 5. 2014. Tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo, saj se z odločitvijo o reviziji njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. Revizija se namreč nanaša zgolj na presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2014, ta pa ob upoštevanju sedaj že pravnomočne odločitve v zvezi z izredno odpovedjo z dne 28. 5. 2014, ni posegla v njeno delovno razmerje pri toženki in njene pravice iz delovnega razmerja.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča in tožena stranka krijeta sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je bila tožnici podana 7. 3. 2014; na ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 12. 7. 2014 in da mora toženka tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja, obračunati in izplačati mesečne bruto plače v višini 2.477,12 EUR ter namesto reintegracije plačati odškodnino v višini 18 bruto plač tožnice. Ugotovilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zato je ta zakonita.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je odločitev o tem, da se zavrne tožbeni zahtevek na prenehanje delovnega razmerja 12. 7. 2014 in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja ter odškodnine namesto reintegracije pravilna že zaradi učinkovanja kasneje podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je tožnici 28. 5. 2014 prenehalo delovno razmerje pri toženki. Pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 7. 3. 2014 je ugotovilo, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti te odpovedi pravilna.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Nasprotuje stališču sodišča druge stopnje o zakonitosti in utemeljenosti opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 19. 8. 2018 ter o utemeljenosti treh odpovednih razlogov v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 7. 3. 2014 (opustitve razpisa izpitnih rokov; opustitve določitve fiksnega termina govorilnih ur ter moralno škodovanje toženki z razžalitvijo sodelavke A. A.). Meni tudi, da je sodba sodišča druge stopnje v zvezi s presojo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obremenjena z več procesnimi kršitvami.

4. Toženka je podala odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je toženka tožnici 7. 3. 2014 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V času odpovednega roka ji je toženka 27. 5. 2014 podala še izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je tožnici 28. 5. 2014 prenehalo delovno razmerje pri toženki. Tožnica je zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 5. 2014 vložila tožbo, vendar je bil njen zahtevek s sodbo sodišča prve stopnje I Pd 778/2014 z dne 14. 1. 2016, ki je bila potrjena s sodbo sodišča druge stopnje Pdp 382/2016 z dne 17. 11. 2016, pravnomočno zavrnjen. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 69/2017 z dne 7. 11. 2017 zavrnjena.

7. To pomeni, da je tožnici delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo že 28. 5. 2014 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega spora, ni imela nobenih učinkov na tožničino delovno razmerje. Na podlagi slednje bi namreč tožnici delovno razmerje pri toženki (dne 12. 7. 2014) prenehalo zgolj v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi z dne 27. 5. 2014. 8. Glede na obrazloženo tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo, saj se z odločitvijo o reviziji njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. Revizija se namreč nanaša zgolj na presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2014, ta pa ob upoštevanju sedaj že pravnomočne odločitve v zvezi z izredno odpovedjo z dne 28. 5. 2014 ni posegla v njeno delovno razmerje pri toženki in njene pravice iz delovnega razmerja.

9. Revizijsko sodišče je zato revizijo na podlagi 377. člena v povezavi s 374. členom ZPP zavrglo kot nedovoljeno.

10. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP, prvim odstavkom 154. člena ZPP in petim odstavkom 41. člena ZDSS-1 tožnica in toženka sama krijeta stroške revizijskega postopka.