Jedro

Poseg v zasebnost tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, v okoliščinah konkretnega primera šteje za prekomeren vpliv, ki izvira iz toženkine nepremičnine in čezmerno otežuje izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

Po izvedeni gradnji se je za tožnika stanje poslabšalo. Zaradi krajevno neobičajne uporabe pohodne strehe je pri uporabi hiše (njenih bivalnih prostorov) njegova zasebnost okrnjena.

Poseg toženke je bil ovrednoten kot protipraven, ker je presegel tolerančni prag, s tem, ko je otežil uporabo tožnikove nepremičnine čez krajevno običajno mero in ker je posegel v zavarovane pravice tožnika do zasebnosti. S tako presojo se je uskladila soodvisnost toženkine (lastninske) pravice s pravicami, ki jih tožnik uveljavlja s pravovarstvenim zahtevkom in kot mu jih je priznalo pritožbeno sodišče - vzpostavlja se ravnotežje pravic, s tem, da se upošteva vzajemna obveznost pravdnih strank trpeti določene omejitve.

Izrek

I.Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvi alineji II. točke izreka spremeni tako, da se iz izreka izvzame besedna zveza "garažo s", in se izrek v tem delu sedaj glasi:

"Tožena stranka A. A. je dolžna odstraniti teraso na nepremičnini ID znak parcela 000/2, ki je na skici št. 1 označena z rdečo barvo, in sicer tako, da bo le ta od meje z nepremičnino tožnika ID znak parcela 000/1 oddaljena najmanj 4 metre."

II.V ostalem delu se pritožba tožene stranke, pritožba tožeče stranke pa v celoti, zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrže toženkina pritožba zoper sklep z dne 14. 7. 2022, da se dovoli sprememba tožbe z dne 20. 1. 2019 in 27. 3. 2023, da se zaradi delnega umika tožbe ustavi postopek glede zahtevka, da je toženka izdelala ograjo tik oziroma na mejo s tožnikovo nepremičnino ID znak parcela 000/1, kar je na dopolnjeni skici št. 1 označeno z modro barvo, ki jo je dolžna odstraniti, ter razsodilo, (1) da je toženka dolžna opustiti vsakršno poseganje/vznemirjanje lastninske pravice, ki jo ima tožnik na nepremičnini ID znak parcela 000/1, ki ga je povzročila s tem, da je zgradila garažo s teraso na nepremičnini ID znak parcela 000/1, in sicer ob meji z nepremičnino tožnika ID znak parcela 000/1, kar je na skici št. 1 označeno z rdečo barvo, pri čemer ni poskrbela za ustrezno odvajanje meteorne vode s predmetne nepremičnine, ki sedaj poteka po nepremičnini ID znak parcela 000/1, - da ima speljano odtočno cev v jašek na parceli tožnika ID znak parcela 000/1, kar je na dopolnjeni skici št. 1 označeno s črno piko (I. točka izreka), (2) da je toženka dolžna: - odstraniti garažo s teraso na nepremičnini ID znak parcela 000/2, ki je na skici št. 1 označena z rdečo barvo, in sicer tako, da bo le ta od meje z nepremičnino tožnika ID znak parcela 000/1 oddaljena najmanj 4 metre, - odstraniti odtočno cev, ki je sedaj speljana v jašek na parceli 000/1, tako da bo toženka svojo meteorno vodo s strehe odvajala na svoje zemljišče (II. točka izreka), in (3) da se toženki v bodoče prepovedujejo osebno ali po njenem nalogu tretjim osebam enaka ali podobna dejanja, s katerimi bi posegala v lastninsko pravico, ki jo ima tožnik na nepremičnini ID znak parcela 000/1 (III. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 7.739,68 EUR (V. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb tožnika

2.Tožnik, ki s pritožbo izpodbija zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Trdi, da je sodišče odločitev sprejelo brez upoštevanja ključnega dokaza, ni se namreč opredelilo do videoposnetka o preglasnem delovanju klime iz dveh različnih časovnih obdobij. Na dveh mestih obrazložitve je sodišče ugotovilo, da sta toženka in njen mož izpovedovala neverodostojno. Ni jasno, zakaj jima je glede delovanja klime verjelo. Mnenje izvedenke se nanaša na hipotetično klimo, ki brezhibno deluje, ne na konkretno klimo. Neraziskano dejansko stanje je vodilo v zmotno ugotovitev, da je klimatska naprava delovala tiho. Neustrezno sta ovrednoteni izpovedi tožnika in priče B. B. (o tem, da ju hrup moti pri preživljanju prostega časa na vrtu). Tožnika je delovanje klime motilo ves čas, ne le 14 dni. Tudi imisije, ki se ponavljajo, trajajo pa omejen čas (poleti), so trajne in ponavljajoče se. Vsebinsko prazna je ugotovitev, da delovanje klime ne presega krajevno običajnih mer, saj ni znano, kakšna je krajevno običajna glasnost. Gre za umirjeno okolico, v kateri se utemeljeno pričakujeta mir in tišina.

Povzetek pritožbenih navedb toženke

4.Toženka s pritožbo izpodbija ugodilni in stroškovni del sodbe, prav tako iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni oziroma razveljavi.

5.Trdi, da za odločitev ne bi smele zadoščati fotografije, sodišče bi moralo opraviti ogled. Ker ga ni, je napačno napolnilo pravni standard prepovedanih imisij. Zatrjevane kršitve so bistveno manj obremenjujoče kot rušitev. Sodišče ni upoštevalo načel zasebne lastnine in sorazmernosti. O pravnem vprašanju je odločala izvedenka, ne sodišče. Neposredne zaznave ne more nadomestiti mnenje izvedenke. Sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, ki bi povedale, da se otroci igrajo ob cesti in torej ne povzročajo hrupa. Prav tako ni dodatno zaslišalo toženke in njenega moža v zvezi z odločilno okoliščino - kdaj se je gradnja pričela (kakšni odmiki so bili potrebni). Vetrolov se je začel graditi marca 2013, brez gradbenega dovoljenja, ki takrat ni bil potreben. Toženka ni potrebovala soglasja za gradnjo nadstreška, ker je bil odmik večji od 2 metrov. Toženka je gradila v skladu s tedanjo gradbeno zakonodajo - nadstrešek je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 9. 12. 2013 kot nezahteven objekt. Ugotavljanje skladnosti gradnje je v pristojnosti upravnih organov. Vznemirjanje lastninske pravice mora biti dejansko, ne hipotetično (tožnik trdi, da se ga lahko vidi, da se mu lahko vlomi). Obstaja zgolj teoretična nevarnost, da bo vlomilec vlomil na težji način. Zatrjevane imisije ne poslabšujejo tožnikovega življenja tako intenzivno, da bi to utemeljilo zahtevano sodno varstvo. Gre za hiši dvojčka, stoječa ob javni cesti, zato lahko lastnik pričakuje manjšo zasebnost. Pogleda s ceste in strehe nadstreška v tožnikove prostore se bistveno ne razlikujeta. Senca zaradi nadstreška ne jemlje funkcije dvorišču. Tožnik prispeva k vlažnosti, ker tedensko pere vozila na dvorišču. Izvoz s tožnikovega dvorišča ni bolj omejen. Sodišče ni upoštevalo pripomb na izvedensko mnenje, ki jih je toženka dala v vlogah 20. 6. 2022 in 16. 11. 2022. Napačne so ugotovitve izvedenke o straneh neba, izmerjenih razdaljah in površini nadstreška. Napačna je tudi njena ugotovitev, da je streha tudi terasa. Izvedenka je najprej ugotovila, da ima objekt funkcijo vetrolova, kleti, garaže in terase, kasneje pa, da je objekt zaprta garaža z vetrolovom. Ni upoštevala, da so objekti konstrukcijsko ločeni (samostojni). Napačni sta tudi odločitvi o zavrnitvi dokaza z izvedencem geodetom, v zvezi s potekom meje (od kod naj se meri 4 metre, kot izhaja iz izreka sodbe), in izvedencem prometne stroke, v zvezi z vprašanjem, ali je zaradi gradnje vključevanje tožnika v promet spremenjeno (oteženo). Iz izreka ne izhaja, na kaj se vznemirjanje nanaša, oziroma katera vznemirjenja so narekovala rušenje objekta. Odvodnjavanje meteornih voda je speljano v odtočni jašek. Tožnik ni dokazal, da mu zaradi odvodnjavanja nastaja škoda. Stroški so napačno v celoti naloženi v plačilo toženki; tožnik ni v celoti uspel, toženka je zahtevala povrnitev stroškov, ki se nanašajo na umik.

Odgovor na pritožbo

6.Pravdni stranki v odgovorih na pritožbo predlagata zavrnitev nasprotnikove pritožbe.

Glede utemeljenosti pritožb

7.Tožnikova pritožba ni utemeljena, toženkina pritožba je delno utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

8.Pravdni stranki sta lastnika sosednjih nepremičnin. Tožnik zahteva varstvo svoje lastninske pravice na nepremičnini (parceli 000/1) pred vznemirjanjem toženke, ki naj bi ga povzročila s tem, ko je na svoji nepremičnini (parceli 000/2) tik ob meji s tožnikovo nepremičnino zgradila garažo s teraso, iz katere izvirajo nedopustni vplivi. Po tožbenih navedbah predstavljata nedopustno imisijo tudi hrup zaradi delovanja klimatske naprave, nameščene na fasadi toženkine hiše, in odvodnjavanje meteornih voda s strehe toženkine hiše preko odtočne cevi, speljane v jašek na tožnikovi nepremičnini. Tožnik uveljavlja pravno varstvo (tudi) z zahtevkom za odstranitev garaže s teraso (oziroma za njeno prestavitev 4 metre stran od meje s tožnikovo nepremičnino), klimatske naprave in odtočne cevi.

9.Sodišče prve stopnje je navedlo pravilno materialnopravno podlago za odločanje o tožbenem zahtevku. Gre za določbo 73. člena SPZ, po kateri morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode. Splošna prepoved medsebojnega vznemirjanja je konkretizirana v 75. členu SPZ. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo (prepovedana imisija) (prvi odstavek 75. člena SPZ). Vsak poseg v lastninsko pravico na sosedovi nepremičnini torej ni protipraven. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag. Lastnik oziroma domnevni lastnik lahko prenehanje imisij zahteva z negatorno tožbo po prvem odstavku 99. člena SPZ. Na voljo ima tako opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja), kot tudi zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij.

Glede odstranitve garaže s teraso (na podlagi toženkine pritožbe)

10.Vsebina zatrjevanega vznemirjanja naj bi bila v delnem odvzemu zasebnosti, prekomerni zasenčenosti tožnikovega dvorišča, nevarnosti vloma v tožnikovo hišo zaradi večje dostopnosti in težavnem vključevanju z avtomobilom z dvorišča pred tožnikovo hišo na cesto. Sporni objekt, ki je funkcionalno garaža, vetrolov, klet in pohodna terasa na strehi nadstreška, zavarovana s stekleno ograjo, je zgrajen tik ob meji s tožnikovo nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in primerjalo stanje pred in po njegovi izgradnji. Po izvedenem dokaznem postopku, ki je zajemal tudi dokazovanje z izvedenko gradbene stroke, je pritrdilo tožbeni tezi, da so navedeni posegi, vrednoteni tako posamično kot tudi skupno, prepovedane imisije, ki utemeljujejo odstranitev garaže s teraso, tako da bo ta od meje s parcelo 000/1 oddaljena najmanj 4 metre.

11.Sodišče prve stopnje je glede posameznih vplivov, za katere je ocenilo, da izvirajo iz toženkine nepremičnine in otežujejo uporabo tožnikove nepremičnine, ugotovilo sledeče: (1) Terasa na nadstrešku garaže je prostor družabnega življenja, na njej se občasno igrajo otroci, ki povzročajo hrup. Toženkina hiša je imela pred izgradnjo garaže (enako kot tožnikova hiša dvojček) dvorišče in balkon. S slednjega se ni videlo v notranjost bivalnih prostorov v sosednji (tožnikovi) hiši, niti se ni slišalo pogovorov v njej, sedaj pa je oboje mogoče (v notranjost bivalnih prostorov se vidi predvsem v mraku in temi). (2) Sporni objekt v določenem obdobju dneva zasenči več kot polovico tožnikovega dvorišča. Povečano osenčenje sicer ne zmanjšuje funkcije tožnikovega dvorišča (dvorišče služi parkiranju in dostopu v tožnikovo hišo), povzroča pa večjo vlago zaradi manjše prevetritve vogala tožnikove hiše. (3) Potencialni vlomilec lahko po nezaščitenih stopnicah pride na teraso in z nje s pomočjo lesenega ploha na tožnikov balkon. Pred izgradnjo spornega objekta zaradi zamika hiš dvojčkov ni bil mogoč dostop s toženkinega na tožnikov balkon. (4) Pred izgradnjo spornega objekta je bila med dvorišči pravdnih strank le transparentna ograja, ki je omogočala odprt pogled na toženkino dvorišče in cesto. Sporni objekt zmanjšuje preglednost cestišča in tožniku otežuje izvoz na cesto.

12.Upoštevajoč ugotovitev izvedenke gradbene stroke, da ima sporni objekt tlorisno površino, večjo od 50 m2, zato gre za manj zahteven objekt, in zahtevo iz 80. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine, da se manj zahtevni objekti lahko gradijo brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, če znaša odmik skrajne točke objekta od meje sosednjega zemljišča najmanj 4 metre, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni krajevno običajno, da bi se objekti kot je tudi sporni, gradili tik ob meji. Krajevno običajno bi bilo, če bi toženka sporni objekt zgradila z odmikom 4 metrov od sosednje nepremičnine.

13.Najprej velja pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da za odločitev o odstranitvenem zahtevku ni odločilno, ali je bil sporni objekt zgrajen brez ustreznih upravnih dovoljenj - kot tudi po drugi strani obstoj ustreznih upravnih dovoljenj ne izključuje pravice do varstva pred imisijami. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporna gradnja glede na gradbeno dovoljenje z dne 9. 12. 2013, pridobljeno v zvezi z gradnjo nadstreška, neskladna gradnja, zato nima vpliva na presojo, ali toženka spoštuje omenjena pravila sosedskega prava. Navedbe, s katerimi pritožnica utemeljuje tezo, da je sporni objekt zgradila v skladu z zahtevami tedanje zakonodaje, zato ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14.Osrednje vprašanje v tej pravdi je, ali iz spornega objekta izvirajo čezmerni vplivi, torej, ali zatrjevani vplivi - delna izguba zasebnosti, večja možnost vloma, delni odvzem osončenosti in težje vključevanje na cesto - vplivajo na izvrševanje tožnikove lastninske pravice, oziroma ali je uporaba njegove nepremičnine zaradi teh vplivov otežena čez krajevno običajno mero. Ker gre za trk dveh (enakovrednih) lastninskih pravic, je treba med njima najti ravnotežje. Presoja, ali izvrševanje ene pravice prekomerno omejuje izvrševanje druge, terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega, oboje v luči vseh okoliščin konkretnega primera. Pri tem je pomembno, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice.

15.Pravilno je pritožbeno stališče, da je lahko podlaga za negatorno imisijsko tožbo le dejanski vpliv. Potencialni vlomilec se preko toženkine terase lahko povzpne na tožnikov balkon, pri čemer gre za dostop, ki je (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje) zahtevnejši od drugih možnih dostopov (vlomilec bi moral razbiti stekleno ograjo na terasi in na približno 2,5 metrski višini horizontalno premostiti razdaljo med teraso in tožnikovim balkonom), na primer dostopa preko tožnikovega dvorišča. Gre za hipotetično situacijo, ki že po naravi stvari ne more biti čezmeren vpliv (prepovedana imisija). V ugotovljenih okoliščinah ni podlage za sklep, da je možnost vloma zaradi dodatnega (in zahtevnejšega) dostopa večja. Tožnikov občutek ogroženosti zaradi možnosti vloma zato ne more imeti odločilne teže.

16.Odvzem svetlobe in zračnosti je po ustaljeni sodni praksi lahko prepovedana imisija. Vendar v okoliščinah konkretnega primera ugotovljenega delnega odvzema svetlobe ni mogoče vrednotiti kot nedopustno imisijo. Glede na namen uporabe dvorišča (za parkiranje) vpliv spornega objekta ne otežuje uporabe tožnikove nepremičnine (tožnikova hiša ima vrt na drugi, južni strani). Funkcionalnost dvorišča zaradi manjše osončenosti ni okrnjena. Enako velja glede prisotnosti mahu na dvorišču in vlage na zunanjosti tožnikove hiše (fotografije v prilogah A68, A112, A113). Da bi se pomanjkanje zračnosti manifestiralo tudi v notranjosti njegove hiše, kar bi lahko kazalo na prekomernost vpliva, tožnik niti ne zatrjuje.

17.Glede težavnosti pri vključevanju s tožnikovega dvorišča na prometno manj obremenjeno cesto ob gozdu, je brez posebnega strokovnega znanja na podlagi slikovnega gradiva v spisu (npr. fotografij v prilogah A52, A54, A82 A92) mogoče ugotoviti, da bi se dalo zmanjšano preglednost učinkovito preprečiti z namestitvijo cestnega ogledala, torej z bistveno milejšim, neinvazivnim ukrepom. Zahtevek za odstranitev objekta, ki ovira preglednost, že iz tega razloga ne more biti utemeljen.

18.Pravno varstvo se zagotavlja v primeru bistvenih imisij, nebistvene niso upoštevne (prvi odstavek 75. člena SPZ). Vse zgoraj opisane vplive, ki izvirajo iz spornega objekta, pritožbeno sodišče vrednoti kot nebistvene imisije, torej imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, zato jih je tožnik, četudi so zanj moteče, dolžan trpeti.

19.Poseg v zasebnost pa tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, v okoliščinah konkretnega primera šteje za prekomeren vpliv, ki izvira iz toženkine nepremičnine in čezmerno otežuje izvrševanje tožnikove lastninske pravice.

20.Streha (nadstrešek) na garaži varuje objekt pred atmosferskimi vplivi. Njen namen je torej v zagotavljanju zaščite, pa tudi konstrukcijske stabilnosti in enotnosti objekta. Nadstrešek garaže se praviloma ne uporablja kot pohodna površina (razen za namene izvedbe vzdrževanih del). Vsekakor pa (tudi, če je izveden kot pohodna ravna streha) ni namenjen otroški igri, niti drugim družabnim dejavnostim. Druženju so namenjeni drugi deli toženkine nepremičnine, na primer atrij na južni strani hiše. Pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma v pravilnost dokazne presoje, da se je nadstrešek garaže uporabljal kot pohodna terasa, torej za namene, ki niso združljivi z osnovnim namenom garažnega nadstreška. Na to nenazadnje kaže tudi dejstvo, da ima toženka urejen izhod na teraso neposredno iz svojih bivalnih prostorov (fotografija št. 8 v izvedenskem mnenju na list. št. 340 v spisu). Da se otroci igrajo (tudi) na nadstrešku garaže, ne izhaja le iz izpovedi (tožnika, priče B. B.), temveč tudi iz predloženih fotografij (št. 26 - 29 v prilogi A7, in prilogi A9).

21.Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna, kar pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, na drugi strani pa tudi presoja sodišča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, ni prosta. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustavno upravičena, sicer je poseženo v strankino pravico do izjave. Sodišče tako ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti dokaza z ogledom, saj je predstavo o stanju v naravi pred in po izgradnji spornega objekta pridobilo na podlagi drugih dokazov, predvsem slikovnega gradiva v spisu, pa tudi mnenja izvedenke gradbene stroke. Na podlagi istih dokazov je tudi lahko ocenilo intenzivnost posega v zasebnost. Pritožnica ne pojasni, zakaj meni, da si sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ustvarilo verodostojne predstave, oziroma kaj konkretno bi na podlagi neposredne čutne zaznave ob ogledu lahko ugotovilo drugače.

22.Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo prič, ki bi lahko povedale, da se otroci igrajo ob cesti, in da nadstreška nihče ne uporablja, ni dovolj konkretiziran (pritožnica prič ne identificira z imenom in priimkom), da bi bilo nanj mogoče vsebinsko odgovoriti. O tem, zakaj natančnega poteka meje med sosednjima parcelama ni bilo treba ugotoviti (s pomočjo izvedenca geodeta), je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe podalo dovolj izčrpne in prepričljive ustavno skladne razloge. Lokacija zgrajenega objekta ni bila sporna - toženka ga je zgradila na svojem zemljišču, vendar tik ob tožnikovi parceli. Vsebinsko prazen je tudi pritožbeni očitek, da izvedenka ni bila seznanjena s toženkinimi pripombami na izvedensko mnenje. Izvedenka je ob zaslišanju na zadnjem naroku odgovorila na vsa njena vprašanja in pripombe. Pritožnica se ne strinja z izvedenkinimi strokovnimi stališči, kar pa ne pomeni, da je mnenje nepopolno.

23.Druge hiše v stanovanjskem naselju, kjer se nahajata hiši pravdnih strank, imajo zgolj balkone, pri nobeni ni bilo dvorišče spremenjeno v garažo s pohodno teraso, zgrajeno tik ob sosednji nepremičnini (fotografija št. 13 v prilogi A7 in fotografija v prilogi B30). Uporaba nadstreška garaže kot pohodne terase, na kateri se občasno odvija družabno življenje (hrupna otroška igra), glede na naravo in namen nepremičnine ter krajevne razmere ni običajna uporaba.

24.Zasebnost je upravičenje, ki izvira iz tožnikove lastninske pravice. Tožnik je upravičeno pričakoval, da bo v bivalnih prostorih svoje hiše užival v zasebnosti (intimi). Njegovo razumno pričakovanje zasebnosti doma izvira iz obdobja pred izgradnjo spornega objekta. Podlago ima v arhitekturni zasnovi hiš dvojčkov (zamik tožnikove hiše za en meter naprej proti cesti, balkona na severni strani hiš, med katerima je bila 2,8 metrska razdalja, in atrija na južni strani hiš) in njuni prostorski umeščenosti (mirna bivalna soseska, bližina gozda). Pogled s terase nadstreška v tožnikove bivalne prostore, oziroma razdaljo med teraso in tožnikovim balkonom, na podlagi katerega/katere je mogoče oceniti intenzivnost posega v zasebnost, prikazuje fotografija št. 4 v izvedenskem mnenju (list. št. 340 v spisu). Že zato, ker gre za pogled z drugačne višine (pogled v višini tožnikovih bivalnih prostorov), ga ni mogoče enačiti s pogledom s ceste, kot trdi pritožnica. Na pritožbeni očitek, da tožnik niti ni trdil, da bi toženka (ali druge osebe, ki uporabljajo teraso) gledala v njegove bivalne prostore, pritožbeno sodišče odgovarja sledeče: četudi gre zgolj za možnost, da nekdo, ki stoji na terasi, ki se nahaja v višini tožnikovega balkona, vidi v tožnikove bivalne prostore in sliši pogovore v njih, gre za dejanski, ne zgolj hipotetični vpliv, ki je zaradi sprožilnosti negativnih psiholoških občutij pri tožniku nedopustna imisija.

25.Po izvedeni gradnji se je za tožnika stanje poslabšalo. Zaradi krajevno neobičajne uporabe pohodne strehe je pri uporabi hiše (njenih bivalnih prostorov) njegova zasebnost okrnjena. Gre za trajajoč oziroma ponavljajoč se nedopusten vpliv, ki intenzivno poslabšuje kvaliteto njegovega življenja (kar izhaja tudi iz tožnikove izpovedi). Gre za nedopusten vpliv, ki izvira iz uporabe terase, in otežuje uporabo tožnikove nepremičnine preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna. V ugotovljenih okoliščinah primera je v koliziji pravic kot prvina lastninske pravice vrednostno močnejša tožnikova pravica do zasebnosti, ki ji je treba dati prednost pred toženkino lastninsko pravico, oziroma njenim upravičenjem do postavitve (kakršnega koli) objekta na lastnem zemljišču.

26.Odstranitev (prestavitev) garaže je brez dvoma radikalen poseg. Ker garaža sama po sebi ni vir nedopustnih imisij (posega v zasebnost), se izkazuje tudi kot nesorazmeren ukrep. Vir nedopustnih imisij predstavlja uporaba nadstreška garaže kot terase. S teraso na nadstrešku garaže se vzdržuje stanje, ki toženki omogoča uporabo. Po presoji pritožbenega sodišča predstavlja delna odstranitev terase edini ukrep, sorazmeren ugotovljeni nedopustni imisiji, s katerim bodo nedopustni škodljivi vplivi učinkovito odstranjeni. Toženka ni trdila (in tudi v pritožbi ne trdi), da bi obstajali še kakšni drugi učinkoviti načini za odstranitev nedopustnih vplivov. Odločitev o delni odstranitvi terase je tudi skladna s pritožbenimi navedbami o konstrukcijski ločenosti (samostojnosti) nadstreška.

27.Pritožbeno sodišče je imelo podlago za spremembo izpodbijane sodbe v postavljenem zahtevku za odstranitev garaže s teraso (z odmikom 4 metrov od meje s tožnikovo nepremičnino), v katerem je vsebovan zahtevek za delno odstranitev terase (gre za odločitev o manj, ne o nečem drugem). Odstranitev terase v dolžini 4 metrov, oziroma z odmikom 4 metrov od tožnikove nepremičnine (oziroma meje s tožnikovo nepremičnino), pritožbeno sodišče opira na stališče, da so odmiki pri gradnji, ki so odvisni (tudi) od velikosti zgrajenega objekta, predvideni prav zaradi preprečevanja medsebojnega vznemirjanja. Z odstranitvijo pohodne terase v dolžini 4 metrov posega v zasebnost ne bo več, toženka pa na drugi strani ne bo utrpela bistvenega prikrajšanja, saj se bodo njene družabne dejavnosti lahko odvijale na 4 metre krajši terasi. Na ta način se zagotavlja/vzpostavlja učinkovita ureditev razmerja med pravdnima strankama, glede na intenzivnost/invazivnost posega ter glede na preteklo rabo spornega dela nepremičnine in ugotovljene imisije. Če se namreč ohrani pohodna terasa, se ohranja stanje, ki bo toženki omogočalo nadaljnjo uporabo, s tem pa bo izvotljeno imisijsko varstvo, do katerega je upravičen tožnik.

28.Poseg toženke je bil ovrednoten kot protipraven, ker je presegel tolerančni prag, s tem, ko je otežil uporabo tožnikove nepremičnine čez krajevno običajno mero in ker je posegel v zavarovane pravice tožnika do zasebnosti. S tako presojo se je uskladila soodvisnost toženkine (lastninske) pravice s pravicami, ki jih tožnik uveljavlja s pravovarstvenim zahtevkom in kot mu jih je priznalo pritožbeno sodišče - vzpostavlja se ravnotežje pravic, s tem, da se upošteva vzajemna obveznost pravdnih strank trpeti določene omejitve.

Glede odvodnjavanja meteornih voda (na podlagi toženkine pritožbe)

29.Po ugotovitvi sodišča prve stopnje sta odtočni cevi s streh obeh hiš speljani v isti odtočni jašek na tožnikovi parceli (stanje v naravi prikazuje fotografija št. 6 v izvedenskem mnenju na list. št. 342 v spisu), pri čemer je bil takšen način odvodnjavanja meteornih voda izveden že v času gradnje 2005. Presoja, da gre za imisijo, ki tožniku povzroča znatnejšo škodo (prvi odstavek 75. člena SPZ v zvezi s 87. členom SPZ), se opira na mnenje izvedenke, da komunalna služba obračunava stroške storitev po količini meteorne vode, ki odteče s strehe v kanalizacijo, ter ugotovitev, da tožniku glede na navodilo komunalnega podjetja, da je treba padavinsko odpadno vodo s streh odvajati v ponikovalnico na lastnem zemljišču, grozi posredovanje inšpekcije in dodatno obračunavanje odpadnih voda. Pritožnik se z razlogi izpodbijane sodbe konkretno ne sooči, zato njegova pavšalno navržena navedba, da tožnik škode ni dokazal, ne zahteva (pa tu ne omogoča) pritožbenega odgovora.

Glede klimatske naprave (na podlagi tožnikove pritožbe)

30.Izpodbijana presoja, da hrup zaradi delovanja klimatske naprave ni prepovedana imisija, se opira na ugotovitve, da klimatska naprava, nameščena na južni strani fasade toženkine hiše pod nadstreškom, ne posega v tožnikov zračni prostor, da se hrup zaradi njenega delovanja glede na zamik hiš širi predvsem na toženkin vrt in da gre po tehničnih značilnostih za napravo s tihim delovanjem. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik nasprotno, torej, da gre zaradi nedopusten vpliv, poskušal dokazati s predloženimi videoposnetki o delovanju klimatske naprave, do katerih se sodišče prve stopnje v okviru razlogov izpodbijane sodbe ni izrecno opredelilo.

31.Kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje dokaze izvedlo (vpogled posnetkov na nosilcih zvoka/slike v prilogah A50, A91 in A97). Pravdni stranki sta imeli torej možnost njihovega obravnavanja (v postopku pred sodiščem prve stopnje jima je bila zagotovljena pravica do izjave). Ker je pritožbeno sodišče glede na vrsto dokaza v spoznavnih možnostih izenačeno s sodiščem prve stopnje, je zaradi odgovora na pritožbene navedbe lahko preverilo pravilnost sprejete dokazne ocene (3. alineja 358. člena ZPP) brez predhodno opravljene pritožbene obravnave, ne da bi s tem kršilo načelo neposrednosti.

32.Pritožbeno sodišče je na podlagi ogleda posnetkov ugotovilo dvoje, prvič, da je glasnost snemana z neposredne bližine, kar pomeni, da tožnik, ko je na svojem vrtu, glasnost zaznava na drugačni (daljši) razdalji, in drugič, da iz klimatske naprave ne izhaja kakšna čezmerna glasnost, torej glasnost, ki je tožnik v urbanem okolju ne bi bil dolžan tolerirati. Gre za dokaz, ki ne vpliva na pravilnost dokazne presoje, da klimatska naprava tožniku ne onemogoča ali otežuje rabe njegove nepremičnine, zato izpodbijani sodbi, ki takšnega dokaza posebej in izrecno ne oceni, ni mogoče očitati ne postopkovnih kršitev ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

33.Pritožbeno sodišče argumentaciji sodišča prve stopnje in glede na tožnikovo trditveno podlago, na katero je vezano, dodaja, da tožnikovo subjektivno doživljanje motnje ne more imeti odločilne teže na presojo za katero se zavzema, posebej v luči, da je zaradi spremenjenih vremenskih (podnebnih) pogojev postala uporaba klimatskih naprav v poletnih mesecih skorajda življenjska nujnost, da hrup, ki nastaja pri pravilnem delovanju takšne naprave (tožnik ne trdi, da bi bilo hrupno delovanje klimatske naprave posledica okvare), v urbanem okolju načeloma ne more predstavljati posega, ki presega tolerančni prag.

Glede stroškov (na podlagi toženkine pritožbe)

34.V okviru dajatvenega tožbenega zahtevka, ki je bistveni del obravnavane negatorne tožbe, je tožnik od toženke zahteval, da odstrani ograjo na meji s tožnikovo nepremičnino, garažo s teraso, odtočno cev in klimatsko napravo. Četudi je tožnik kasneje tožbo glede ograje umaknil in četudi z zahtevkom glede klimatske naprave ni uspel, je odločitev, da mu je toženka dolžna povrniti vse pravdne stroške, s pravno podlago v tretjem odstavku 154. člena ZPP, pravilna. Enako je treba ugotoviti tudi po spremembi sodbe na pritožbeni stopnji. Kljub pritožbeni odločitvi, da je toženka dolžna odstraniti del terase (ne pa tudi garaže pod njo), tožnikovega uspeha glede na vsebino in cilj pravde (preprečiti imisije) ni mogoče vrednotiti drugače kot ga je sodišče prve stopnje - kot pretežni uspeh v pravdi.

Odločitev pritožbenega sodišča

35.Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni zagrešilo (zatrjevanih ali uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev. Ker je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja delno zmotno uporabilo materialno pravo (nepravilno je napolnilo pravni standard prepovedanih imisij), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP); toženkini pritožbi je delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. alineji II. točke izreka spremenilo tako, da je toženki naložilo, da s svoje nepremičnine odstrani del terase, tako da bo le-ta od meje s tožnikovo nepremičnino oddaljena najmanj 4 metre. Vsebina naložene obveznosti je torej odstranitev 4 metrov pohodne terase s toženkine nepremičnine. Odločitev toženki ne preprečuje, da na del garaže, s katere bo odstranila pohodno streho (tj. nadstrešek garaže, ki omogoča uporabo nadstreška kot terase), zaradi njene zaščite namesti nepohodno streho. Poseg v ugotovitveni del izpodbijane sodbe (1. alineja I. točke izreka) glede na njegovo vsebino ni bil potreben. Pritožbeno sodišče je v ostalem toženkino pritožbo, tožnikovo pritožbo pa v celoti, zavrnilo, in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

Glede stroškov pritožbenega postopka

36.Upoštevajoč okoliščine primera (vsebina zahtevka, cilj pravde) in izid pritožbenega postopka krijeta pravdni stranki vsaka svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Pravilno: ID znak parcela 000/2.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3Gre za nepremičnini z območja katastrske občine Grosuplje.

4Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

5Glej Vrenčur, R., Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 394, in pravno mnenje z občne seje VSS, 24. in 25. 6. 1986.

6Glej pravno mnenje, sprejeto na občni seji VSS, 22. in 23. 6. 1993.

7Ugotovitev ima podlago v mnenju izvedenke gradbene stroke, da je toženka pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - nadstrešek, dimenzije 5 x 7,40 metrov, vendar je izvedla večjega.

8V okvir teh navedb sodijo tudi očitki o zavrnitvi dokaznega predloga za dodatno zaslišanje toženke in njenega moža ter o nepravilnosti izvedenskega mnenja.

9Gre za t. i. metodo praktične konkordance, s pomočjo katere se odloči, kateri pravici je treba glede na konkretne okoliščine dati prednost in katera se mora zaradi aktiviranja nujne, ustavno varovane vsebine druge pravice, tej umakniti, oziroma se mora umakniti del upravičenj, ki sestavljajo to pravico. Glej npr. odločbi II Ips 340/2011 in II Ips 25/2019.

10Tak dostop je označen na fotografiji v prilogi B18.

11Glej odločbe II Ips 444/94, II Ips 763/95, II Ips 584/98, II Ips 217/99, II Ips 337/99, II Ips 617/2005, II Ips 272/2008.

12Da je nadstrešek samostoječ objekt, prislonjen na del toženkine hiše dvojčka, ki nima vpliva na nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, izhaja tudi iz mnenja izvedenke gradbene stroke.

13Glej 80. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine (Ur. l. RS, št. 8/2013).

14Odstranitev terase je tožnik zahteval "zgolj" v oddaljenosti 4 metrov od meje z njegovo nepremičnino, s tem, da je bil zahtevek na odstranitev garaže zavrnjen.

15In sicer, da je treba trpeti imisije, ki so glede na krajevne razmere običajne, da življenje v urbanem okolju terja od posameznikov ustrezno prilagodljivost in toleranco do imisij, da je raven tolerance v urbanih središčih višja kot na mestnih obrobjih - pri tem pa ni moč spregledati varstva interesnega temelja, ki ga zasledujejo lastniki atrijskih hiš in varstva pravice do zasebnosti.

1687. člen SPZ lastniku nepremičnine nalaga, da mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino.

17V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila naprava le v nekem krajšem časovnem obdobju okvarjena. Očitno je, da se izpoved toženkinega moža, da je naprava določen čas ropotala, nanaša na to obdobje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 73, 75, 75/1, 87

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.