Jedro

V sporu majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2004/14281 z dne 1.12.2004 tako, da je toženec dolžan plačati glavnico v znesku 375,58 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 105,89 EUR ter nadaljnje pravdne stroške v znesku 24,63 EUR, vse to v roku 8 dni.

Zoper navedeno odločitev se toženec pravočasno pritožuje brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Meni, da je izpodbijana sodba pristranska in v veliki meri nerazumljiva ter kontradiktorna. Zato ocenjuje, da gre za primer grobe zlorabe prava in avtoritete sodstva ter kršitev sodniške etike. Vsiljuje se mu sum, da ima opravka z organizirano kriminalno dejavnostjo, saj sodišče ni upoštevalo ustavnih določil načela enakih možnosti. Predlaga, da se upošteva institut o višji sili, saj mu sodišče očita, da ni predlagal preložitve razpisane obravnave.

Pritožba je bila v skladu s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP) vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, za katerega ZPP predpisuje postopek, ki ima svoje značilnosti tudi pri instančnem sojenju. Sodba, izdana v takem postopku, se namreč lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP), o čemer je bil pritožnik pravilno poučen v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopusten.

Ni mogoče pritrditi pritožbenim trditvam, da je izpodbijana sodba nerazumljiva in po vsebini kontradiktorna. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je namreč pregledno in popolno ugotovilo vsa potrebna dejstva in v sodbi jasno navedlo vse potrebne razloge, ki omogočajo preizkus pravilnosti sprejete odločitve. V kolikor pritožba meri na očitek kršitve določbe 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ni preložilo naroka za glavno obravnavo z dne 2. 9. 2008, pa je potrebno poudariti, da je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno in korektno povzelo vsebino vloge toženca z dne 1. 9. 2008. V tej vlogi ne le, da ni predlagal preložitve naroka zaradi svojega zdravstvenega stanja, temveč je izrecno navedel, da se ga tudi sicer ne namerava udeležiti. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in skladno z določbo člena 282. ZPP v zvezi s členom 442. ZPP opravilo narok v odsotnosti toženca. Iz ostalih pavšalnih pritožbenih navedb tudi ni mogoče razbrati, v čem naj bi sodišče prve stopnje še storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti opravilo preizkus, ali je sodba sodišča prve stopnje obremenjena s kakšno procesno kršitvijo, na katero mora sodišče druge stopnje vselej paziti ob odločanju o pritožbi (2. odstavek 350. člena ZPP), vendar takšnih kršitev ni ugotovilo. Tudi dejanske ugotovitve, temelječe predvsem na vsebini dogovorjenih obveznosti v Pogodbi o uporabi storitev S.-a, s katero sta pravdni stranki sklenili naročniško razmerje za uporabo storitev omrežja ADSL in vzpostavitev priključka ADSL, so omogočale le takšen materialnopravni zaključek, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje.

Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje očitanih kršitev postopka ni zagrešilo, prav tako pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 353. ZPP).