Jedro

Očitki v pritožbi z dne 21. 6. 2013, ki implicirajo, da so sodniki pristranski in koruptivni, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti. Višina denarnega zneska 300,00 EUR je sorazmerna s težo žalitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je tožnika kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR in odločilo, da jo mora v roku 15 dni plačati na račun sodišča. Ocenilo je, da so žaljive tožnikove pritožbene navedbe: „… govna na okrožnem sodišču, pa ti do danes niso odločili. Ne vem, a lahko govorimo o pravni državi, ali o državi govnarjev …“, „… sem pravnik, hvala bogu, lahko Slovencu jebem ustavo ali zastavo. Kaj pa moji sodržavljani, sram bilo...“, „... v RS, ki pravi, da naj bi bila pravna država, pa seveda tega ni, saj posamezni odvetniki, kot so obenem A., imajo povezave z zastrupljenim sodstvom (nemogoče, kdo temu grdemu odvetniku da odvetniško licenco)...“, „… saj niti z eno besedo ni dokazano, da je grd odvetnik A. (grd videz, grde brke, grda frizura) sramota odvetništva države …“, „... sodišču priče očitno niso bile bitne, saj g. A. podkupljuje celo pravdo RS, saj sodišče nobene priče ni spraševalo – bravo RS, bravo mafija …“, „… celo v ciganski državi je treba takšno trditev dokazati, pristojna sodnica pa ima favoriziranje tožencev, predvsem grdega odvetnika A. (nastop katastrofa, neurejen, zapuščen), in ugotavlja nekaj niti je dokazno …“, „… grdi odvetnik (se opravičujem, ampak je grd, neurejen, grde brke, neurejena frizura, zgleda kot da bi bil pijanček, v obravnavi se pokazal, da nima tri veze o pravu) …“.

2. Zoper ta sklep je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je ta protipraven in opozarja, da se sodišče sploh ni ukvarjalo z identiteto vlagatelja oziroma z vprašanjem, kdo je podpisal vlogo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravdno sodišče tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku, kaznuje z denarno kaznivo do 1.300,00 EUR (prvi odstavek 109. člena v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Kaznovanje po 109. členu ZPP je ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejen tek pravdnega postopka in nujno procesno disciplino.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je Višje sodišče v Ljubljani materialnopravno pravilno presodilo in obrazložilo, v čem je žaljivost spornih pritožnikovih navedb. Naloga sodne veje oblasti v pravdnem postopku je varstvo subjektivnih pravic materialnega prava in reševanje sporov. Zanjo so odločilnega pomena zaupanje v sodstvo, njegov ugled in avtoriteta. Z vidika pričakovanja strank zaupanje v sodni sistem pomeni, da bodo pri sodišču lahko dosegle varstvo svojih pravic. Očitki v pritožbi z dne 21. 6. 2013, ki implicirajo, da so sodniki pristranski in koruptivni, rušijo zaupanje v sodni sistem in izpodkopavajo avtoriteto sodišča. Ker niso v ničemer stvarno povezani z vsebino pritožbe, je njihov edini namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti. Višina denarnega zneska 300,00 EUR je sorazmerna s težo žalitve.

6. Pritožba z dne 21. 6. 2013 je podpisana in tožnik ne zatrjuje, da bi bila falsifikat, zato je tudi očitek v tej smeri neutemeljen.

7. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (2. točka 365. člena ZPP).