Jedro

Ni nujno, da je odgovor na pritožbene navedbe stranke vedno izrecen, saj v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo.

V primeru dogovora o prevzemu izpolnitve, s katerim se zasleduje namen, da upnik ne bo zahteval izpolnitve od dolžnika, je logično, da je (v primeru odsotnosti izrecnega dogovora o roku za izpolnitev) skrajni rok za izpolnitev prevzemnika izpolnitve rok, ki velja za izpolnitev nasproti upniku.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke v zvezi s plačilom mednarodnega kredita Mednarodne banke za obnovo in razvoj (v nadaljevanju IBRD). V tožbi je navedla, da naj bi pravna prednika pravdnih strank sklenila Pogodbo z dne 23. 4. 1993, s katero naj bi se pravni prednik tožene stranke zavezal z lastnimi sredstvi in z najemanjem ugodnih kreditov zagotoviti začasno financiranje [izgradnje] vodovodnih naprav. Pravna prednika pravdnih strank naj bi nato sklenila Aneks k Pogodbi z dne 2[1]. 2. 1994, v katerem naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo finančna sredstva za izgradnjo vodovoda črpala iz kredita, ki ga je A. pridobil od IBRD. V tem Aneksu naj bi bilo tudi zapisano, da je delež kredita, ki odpade na vodovod B., prevzel pravni prednik tožeče stranke, ki ga je z osnovno pogodbo prenesel na investitorje gradnje na K., C. in pravnega prednika tožene stranke. Kasneje naj bi pravna prednika pravdnih strank sklenila Dogovor z dne 30. 6. 1997, nato pa še Aneks k Dogovoru z dne 20. 11. 1997. Z Aneksom k Dogovoru z dne 20. 11. 1997 naj bi se določilo novo besedilo tretjega odstavka 5. člena Dogovora z dne 30. 6. 1997, v skladu s katerim naj bi se pravni prednik tožene stranke zavezal, da bo plačilo I. do VI. obroka kredita v znesku 433.769,40 USD oziroma preračunano po menjalniškem tečaju USD/EUR 233.013,13 EUR poravnal neposredno pravnemu predniku tožeče stranke.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 233.013,13 EUR z zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je presoji sodišča prve stopnje, da je terjatev tožeče stranke zastarana.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

6. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: - Tožeča stranka (občina) je pravni naslednik Sklada stavbnih zemljišč Mestne občine ... Tožena stranka (d. d.) je pravni naslednik družbe D. - Pravna prednika pravdnih strank sta najprej sklenila „Pogodbo o začasnem financiranju izgradnje vodovodnih naprav za zagotovitev vodne oskrbe in požarne varnosti za potrebe gradnje E.“ z dne 23. 4. 1993 (zgoraj in v nadaljevanju Pogodba oziroma Pogodba z dne 23. 4. 1993).

- Z Aneksom k Pogodbi z dne 21. 2. 1994 je bilo med pravnima prednikoma pravdnih strank v 2. členu dogovorjeno, da na faze vodovoda, ki jih bo financiral pravni prednik tožene stranke, odpade 819.117 USD mednarodnega kredita IBRD (skupaj z obrestmi in drugimi stroški 1,251.299,66 USD), da bo vračilo kredita potekalo po amortizacijskem načrtu IBRD, pri čemer zadnja anuiteta zapade v plačilo 15. 5. 2004, in da je amortizacijski načrt sestavni del Aneksa z dne 21. 2. 1994. - V nadaljevanju sta stranki Pogodbe z dne 23. 4. 1993 skupaj z A. sklenili „Dogovor o načinu odplačevanja mednarodnega kredita, namenjenega izgradnji vodovodnih naprav Ba.“ z dne 30. 6. 1997 (zgoraj in v nadaljevanju Dogovor oziroma Dogovor z dne 30. 6. 1997). Podpisnice Dogovora v 5. alineji 1. člena ugotavljajo, da je v 2. členu Aneksa z dne 21. 2. 1994 dogovorjeno, da bo pravni prednik tožene stranke vračal pripadajoči del mednarodnega kredita po amortizacijskem načrtu IBRD ter da je rok za plačilo zadnje anuitete 15. [5]. 2004. - Z Aneksom k Dogovoru z dne 20. 11. 1997 je bilo dogovorjeno, da bo pravni prednik tožene stranke obroke kredita v skupnem znesku 433.769,40 USD, kar znaša 233.013,13 EUR, poravnal pravnemu predniku tožeče stranke.

- Pravdni stranki roka izpolnitve nista spreminjali ali podaljševali.

- Tožeča stranka je vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko dne 12. 9. 2012. Presoja sodišč prve in druge stopnje

7. Odločitev sodišč prve in druge stopnje temelji na zaključku, da je bila zapadlost po amortizacijskem načrtu IBRD dogovorjena tudi za terjatev med pravnima prednikoma pravdnih strank. Ker je tako zadnja anuiteta zapadla v plačilo 15. 5. 2004, je tožeča stranka po presoji sodišč prve in druge stopnje plačilo zadnje anuitete lahko zahtevala vse od takrat. Triletni zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb (349. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ)(1) je tako začel teči v maju 2004 in se je iztekel v maju 2007, ko je nastopilo zastaranje terjatve tožeče stranke. Ob prijavi terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko v letu 2012 je bila tako ta terjatev že zastarana.

Revizijske navedbe

8. Tožeča stranka v reviziji očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka, in sicer kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Revizija ni utemeljena.

10. Tožeča stranka v reviziji zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj iz Pogodbe z dne 23. 4. 1993 ne bi izhajal dogovor, da se bo vodna oskrba in požarna varnost reševala tudi s pomočjo mednarodnega kredita IBRD, kar naj bi po mnenju tožeče stranke pomenilo, da obstaja o odločilnem dejstvu nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe sodišča druge stopnje o vsebini Pogodbe in med samo Pogodbo.

11. Za protispisnost oziroma za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre v primeru napačnega prenosa oziroma prepisa določenega podatka iz spisa v sodbo. Če se zatrjevana protislovnost nanaša na sodnikovo sklepanje, ne gre za protispisnost, pač pa za izpodbijanje dokazne ocene. Revizijski očitek tožeče stranke ni utemeljen, ker se očitani zapis sodišča druge stopnje ne nanaša na prenos oziroma prepis določenega podatka iz Pogodbe v sodbo oziroma ker je očitani zapis del dokazne ocene sodišča druge stopnje, ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa.

12. Tožeča stranka v reviziji nadalje zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj se sodišče druge stopnje ne bi opredelilo do več pritožbenih navedb. Revizijski očitek tožeče stranke ni utemeljen.

13. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ni nujno, da je odgovor na pritožbene navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo.(2) S tem ko je sodišče druge stopnje obrazložilo zaključek, da je bila zapadlost po amortizacijskem načrtu IBRD dogovorjena tudi za terjatev med pravnima prednikoma pravdnih strank, je smiselno odgovorilo tudi na pritožbene navedbe tožeče stranke, da pravdni stranki roka za izpolnitev nista določili, in na druge s tem povezane pritožbene navedbe.(3) Ne glede na to je sodišče druge stopnje tudi izrecno zapisalo, da drugačne trditve tožeče stranke nimajo podlage v izvedenih listinskih dokazih, da tožeča stranka s sklicevanjem samo na posamezne določbe sklenjenih pogodb ne more uspeti ter da se je sodišče prve stopnje opredelilo do odločilnih navedb in da zato očitana pritožbena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

14. Prav tako velja, da mora sodišče druge stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP v obrazložitvi sodbe presoditi (le) tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Sodišče druge stopnje svojega zaključka, da je bila zapadlost po amortizacijskem načrtu IBRD dogovorjena tudi za terjatev med pravnima prednikoma pravdnih strank, ni oprlo na 4. člen Aneksa k Dogovoru z dne 20. 11. 1997. Ta člen se po pritožbenih oziroma revizijskih navedbah tožeče stranke niti ne nanaša na zapadlost terjatve tožeče stranke. Glede na obrazloženo pritožbeni očitek tožeče stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 4. členom Aneksa k Dogovoru z dne 20. 11. 1997(4) ni bil odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato se sodišče druge stopnje do njega ni bilo dolžno posebej opredeliti.

15. Enako kot v prejšnji točki obrazložitve velja tudi za revizijski očitek, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih navedb glede ničnosti drugega odstavka 4. člena Dogovora z dne 30. 6. 1997.(5) Sodišče druge stopnje svojega zaključka, da je bila zapadlost po amortizacijskem načrtu IBRD dogovorjena tudi za terjatev med pravnima prednikoma pravdnih strank, ni oprlo na drugi odstavek 4. člena Dogovora z dne 30. 6. 1997, ki naj bi bil po pritožbenem oziroma revizijskem zatrjevanju tožeče stranke tako ali tako ničen. Pritožbeni očitek tožeče stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 4. člena Dogovora tako ni bil odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, zato se sodišče druge stopnje do njega ni bilo dolžno opredeliti. Ne glede na to pa je sodišče druge stopnje, kot že omenjeno, tudi izrecno zapisalo, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do odločilnih navedb in da zato očitana pritožbena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

16. Tožeča stranka v reviziji očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem je sodišče obrazložilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva in se je v zvezi z njimi opredelilo do odločilnih navedb. Revizijski očitek ni utemeljen. Pri preizkusu sodbe je treba izhajati iz sodbe kot celote in ne zgolj iz ene povedi v njeni obrazložitvi, kot to stori tožeča stranka v reviziji. Da sodba sodišča druge stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, je razvidno že iz preizkusa, ki ga je opravilo Vrhovno sodišče. 17. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da je bila zapadlost po amortizacijskem načrtu IBRD dogovorjena tudi za terjatev med pravnima prednikoma pravdnih strank. Na podlagi vsebine 2. člena Aneksa k Pogodbi z dne 21. 2. 1994, ki sta ga sklenila pravna prednika pravdnih strank, je sodišče pravilno zaključilo, da se dogovor o vračilu kredita po amortizacijskem načrtu IBRD nanaša na terjatev med njima. S podpisom tega Aneksa sta pravna prednika pravdnih strank izrecno izjavila voljo, da se amortizacijski načrt IBRD uporablja za obligacijsko razmerje med njima, zato tožeča stranka ne more uspeti z revizijskimi očitki, da naj bi bil amortizacijski načrt vračila posojila IBRD kot tak podpisan zgolj s strani A. in da naj bi tako veljal le za vračilo kredita, ki naj bi ga bil kreditojemalec A. dolžan vrniti IBRD. Pravilnost zaključka sodišča druge stopnje potrjuje tudi vsebina 5. alineje 1. člena Dogovora z dne 30. 6. 1997, ki z drugimi besedami še enkrat jasno povzame vsebino 2. člena Aneksa k Pogodbi z dne 21. 2. 1994 (in ne gre zgolj za sklicevanje na ta člen, kot to zmotno navaja tožeča stranka v reviziji): pravni prednik tožene stranke bo vračal pripadajoči del mednarodnega kredita po amortizacijskem načrtu IBRD.

18. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da tudi v primeru, če bi izhajali iz tožničinega (zmotnega) stališča, da naj pravdni stranki roka za izpolnitev ne bi bili določili, bi prišli glede zastaranja do istega zaključka, do katerega je prišlo sodišče druge stopnje. Dogovor pravdnih strank, da bo pravni prednik tožene stranke vračal pripadajoči del mednarodnega kredita IBRD, je glede na njegovo pravno naravo mogoče opredeliti kot prevzem izpolnitve (453. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, sedaj 434. člen OZ). V primeru dogovora o prevzemu izpolnitve, s katerim se zasleduje namen, da upnik ne bo zahteval izpolnitve od dolžnika (drugi odstavek 453. člena ZOR, sedaj drugi odstavek 434. člena OZ), pa je logično, da je (v primeru odsotnosti izrecnega dogovora o roku za izpolnitev) skrajni rok za izpolnitev prevzemnika izpolnitve (tožene stranke) rok, ki velja za izpolnitev nasproti upniku (IBRD). Tako je v vsakem primeru pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je bila, upoštevaje skrajni rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke glede na amortizacijski načrt IBRD (15. 5. 2004), terjatev tožeče stranke ob prijavi v stečajnem postopku nad toženo stranko (12. 9. 2012) že zastarana.

Odločitev o reviziji

19. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na navedbe, ki so bile odločilnega pomena za odločitev o reviziji.

20. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

21. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP (II. točka izreka).

(1) Pred tem primerljivo 374. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

(2) Primerjaj 9. točko obrazložitve odločbe US RS Up-373/97 z dne 22. 2. 2001. (3) Glej revizijske navedbe v zadnjem odstavku na 3. strani in v prvem odstavku na 4. strani revizije.

(4) Glej revizijske navedbe v drugem odstavku na 4. strani revizije.

(5) Glej revizijske navedbe v tretjem odstavku na 4. strani revizije.