Jedro

Odločanje po posameznem javnem razpisu zahteva določitev prekluzivnega roka za oddajo vlog, ki ga kot obvezen element vsebine javnega razpisa določa tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Zahtevek (v obravnavanem primeru vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja) lahko stranka spremeni le, če se sprememba opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja (133. člen ZUP). Sprememba dejanske podlage zahtevka pomeni drug, nov zahtevek. Kolikor prispe k organu po poteku prekluzivnega roka (v obravnavanem primeru po poteku roka za oddajo vlog), se zavrže.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 66.000,00 SIT v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Tožena stranka je v izpodbijani 2. točki izreka svoje odločbe kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada ..., št. ... z dne 7. 12. 2005, po kateri se: 1. tožeča stranka z doseženim številom ... točk uvrsti na ... mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2, in 2. stanovanja zagotovijo na to listo uvrščenim upravičencem, ki so dosegli 450 točk ali več. Upravičencem, ki so dosegli manjše število točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno. Po pregledu dokumentacije v spisu tožena stranka odločitev prvostopnega organa potrdi kot pravilno, skladno z določbami 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju: SZ-1), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04, v nadaljevanju: Pravilnik) ter pogoji 10. javnega razpisa JSS ..., ki v 7. točki med splošnimi določbami določa, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so v vlogi navedene. Kasnejših sprememb, razen sprememb glede števila ožjih družinskih članov prosilca, se ne upošteva. Tožnica je z vlogo uveljavljala stanovanjske razmere na naslovu A., B., zato so ji bile pri točkovanju (pravilno) upoštevane razmere na tem naslovu in ne na naslovu C., B., kamor se je preselila v avgustu 2005. Ker tožnica v času razpisa, to je do 3. 5. 2005 še ni dopolnila 12 let delovne dobe, ji točke pri postavki 12.2- prosilka je ženska z več kot 12 let delovne dobe, utemeljeno niso bile priznane. Utemeljeno pa po presoji tožene stranke pri točkovanju niso bila upoštevana trajna obolenja tožnice. Prosilec je namreč po določbah Pravilnika (priloga- Pojasnilo za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev) upravičen do točk zaradi zdravstvenih razmer le, če gre za trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, na katero slabe stanovanjske razmere neposredno vplivajo. Iz predloženega potrdila osebnega zdravnika ter pojasnila zdravnika v zvezi s trajnim obolenjem pa vzročna zveza med trajnim obolenjem tožnice in slabimi stanovanjskimi razmerami ne izhaja.

Tožeča stranka odločbo tožene stranke v zavrnilnem delu izpodbija iz vseh razlogov po 25. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list Rs, št. 50/97, 70/00, 45/06, v nadaljevanju: ZUS). Z odločitvijo se ne strinja in vztraja pri ugovorih, s katerimi je pravilnost točkovanja izpodbijala že v pritožbi. Pri točkovanju stanovanjskih razmer (kvaliteta bivanja, utesnjenost) ter pri točkovanju delovne dobe bi tožena stranka morala upoštevati dejansko stanje v času upravnega odločanja na prvi stopnji in ne v času oddaje vloge. Gre za odločanje o pravici, v upravnem postopku pa sme stranka navajati nova dejstva in nove dokaze vse do izdaje odločbe na prvi stopnji. Če jih navaja šele v pritožbenem postopku, pa mora to opravičiti. Iz zakonske ureditve torej izhaja, da se dejstva in dokazi upoštevajo, četudi so navedeni po oddaji vloge, kolikor so obstajali v času odločanja na prvi stopnji. Kolikor je javni razpis določil drugače, je to storil contra legem in se nanj tožena stranka v tem delu ne more sklicevati. Sporno ostaja tudi točkovanje trajnega obolenja tožnice. Iz predloženega zdravniškega potrdila izhaja, da tožnica trpi za kronično boleznijo, na katero izredno slabo vplivajo stres in stalne selitve, ki poslabšujejo zdravstveno stanje. Vzročna zveza je torej podana. Če je upravni organ iz predloženega potrdila ni ugotovil ali pa je menil, da ni zadostno izkazana, bi moral tožečo stranko pozvati, da jo dodatno izkaže. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, toženi stranki pa naloži, da ji povrne stroške postopka v priglašeni višini. Vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Dodatno še pojasni, da neprofitna stanovanja dodeljuje na podlagi javnega razpisa. Javni razpis ter celotni razpisni postopek, vključno z roki, opredeljuje Pravilnik, izdan na podlagi zakonskega pooblastila. V postopku se zato določbe ZUP uporabljajo le v delu, ki ni urejen s Pravilnikom (3. člen ZUP). SZ v 87. členu določa 6 mesečni rok, v katerem morajo biti posamezna dejanja izvedena, izdana odločba, ter razpis zaključen. Ker je tožena stranka dolžna tekom razpisa vsem strankam zagotoviti enake pravice, kot to navaja tudi tožeča stranka, je ob prejetem številu prispelih vlog (okrog 5000) tudi v javnem razpisu pod točko 7 določila, da se bodo upoštevale razmere v času oddaje vloge, saj je le tako vsaki stranki zagotovljeno enako obravnavanje. Navedeno ji dopušča tudi zakon z določbo, da se postopek določi v Pravilniku in razpisu. V postopku je strankam omogočeno, da svoje navedbe in dokaze k izjavi (vlogi) dopolnjujejo, v primeru nepopolnih vlog pa so stranke tudi pozvane k dopolnitvi. Gre torej za pravico strank, da dopolnjujejo svoje navedbe in dokaze glede dejanskega stanja na dan oddaje vloge. Glede točkovanja trajnih obolenj pa dodaja še, da iz predloženega izvida osebnega zdravnika izhaja, da ima tožeča stranka prirojeno jetrno obolenje, torej obolenje, ki ni nastalo zaradi slabih stanovanjskih razmer.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi ugotavlja, da je med strankama v prvi vrsti sporno vprašanje, ali je treba v postopku za dodelitev neprofitnega stanovanja upoštevati stanje na dan oddaje vloge za pridobitev stanovanja (prijave na javni razpis), ali pa lahko stranka v postopku uveljavlja tudi dejstva, ki nastanejo v času trajanja postopka na prvi stopnji, to je do izdaje odločbe. Materialni predpis, t.j. SZ-1 o tem molči, določa le obveznost oddaje neprofitnih stanovanj na podlagi javnega razpisa. Gre za določitev postopka, po katerem se oddajajo v najem neprofitna stanovanja. Pravilnik je tisti, ki določa materialnopravne pogoje, hkrati pa tudi podrobneje ureja razpisni postopek, oboje ob izhodiščih, navedenih v SZ-1. Zakon jasno določa, da se o pravici do najema neprofitnega stanovanja odloča v upravnem postopku. Kolikor je tožena stranka objavila javni razpis, je s tem le začela postopek za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, v njem pa je lahko določila pogoje za dodelitev stanovanja le toliko, kolikor je imela za to podlage v materialnih predpisih. Ne SZ-1 ne Pravilnik pa ne določata, da se lahko v razpisnem postopku uveljavljajo le dejstva, ki obstajajo na dan oddaje vloge, zato tožena stranka ni imela pravice in pooblastila, da z javnim razpisom omeji v materialnem predpisu določene splošne pogoje, ki jih morajo prosilci izpolnjevati. Omejitev navajanja novih dejstev, ki nastanejo po oddaji vloge, vendar pred zaključkom upravnega postopka, pa je nasprotna določbam ZUP. Tudi trditev tožene stranke, da iz zdravniškega potrdila izhaja, da ima tožeča stranka prirojeno obolenje, je neutemeljena. Iz zdravniškega izvida izhaja namreč, da neurejene stanovanjske razmere (stres, stalne selitve) izredno poslabšujejo tožničino zdravstveno stanje. Gre za vprašanje medicinske stroke. Kolikor tožena stranka trditvi tožnice ne verjame, bi morala v postopku postaviti izvedenca.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem upravnem sporu ni priglasil. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 87. člena ZS-1 se o upravičenosti do uvrstitve na prednostno listo in o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o neuvrstitvi med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, odloči v splošnem upravnem postopku v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Odločanje po posameznem javnem razpisu zahteva določitev prekluzivnega roka za oddajo vlog, ki ga kot obvezen element vsebine javnega razpisa določa tudi Pravilnik. Zahtevek (v obravnavanem primeru vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja) lahko stranka spremeni le, če se sprememba opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja (133. člen ZUP). Sprememba dejanske podlage zahtevka pomeni drug, nov zahtevek. Kolikor prispe k organu po poteku prekluzivnega roka (v obravnavanem primeru po poteku roka za oddajo vlog), se zavrže. Določba javnega razpisa, da se pri obravnavi vlog upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi, kasnejše spremembe pa se ne upoštevajo, je z navedenimi določbami ZUP skladna, saj razpis hkrati določa, da se v dvomu upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. Ni namreč ovire, da stranka v predpisanem roku pridobitve neprofitnega stanovanja ne bi uveljavljala na drugi dejanski podlagi. Ker v obravnavanem primeru med strankama ni spora, da je tožeča stranka drugo dejansko podlago za pridobitev neprofitnega stanovanja (kasnejše spremembe stanovanjskih razmer) uveljavljala po 3. 5. 2006, ko je rok za oddajo vlog že potekel, kasnejša sprememba tudi po presoji sodišča utemeljeno in skladno z določbami procesnega zakona, ni bila upoštevana. Iz navedenih razlogov utemeljeno tudi ni bila upoštevana izpolnitev pogoja delovne dobe, ki ga tožeča stranka v času oddaje vloge, pa tudi do poteka roka za oddajo vloge še ni izpolnila.

Tudi glede točkovanja zdravstvenih razmer se sodišče strinja s presojo tožene stranke, da tožeči stranki iz tega naslova točke ne pripadajo. Točkujejo se namreč le trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, na katera slabe stanovanjske razmere neposredno vplivajo. Točkovanje je torej pogojeno najprej s slabimi bivalnimi razmerami, kamor stres in stalne selitve, ki jih tožnica uveljavlja kot razmere, ki poslabšujejo njeno zdravstveno stanje, nikakor ne sodijo.

Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in skladna z zakonom, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS. Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, ji je sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP naložilo, da toženi stranki povrne potrebne priglašene stroške: za odgovor na tožbo 500 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 55.000,00 SIT ter 20% DDV v znesku 11.000,00 SIT, skupaj 66.000,00 SIT. Stroškov za pregled spisa, prejem sodbe in obvestila stranki sodišče ni priznalo, ker gre za opravila, priznana že pri vrednotenju sestave odgovora na tožbo. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči s prvim dnem zamude, torej po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.