Jedro

Ker gre pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem za pričakovano upravičenje, revidentka z navedbo, da zaradi izpodbijane odločitve še naprej ostaja brez primernega stanovanja, ni izkazala, da bi odločitev, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, imela zanjo zelo hude posledice.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetniku dne 19. 1. 2007 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 in navaja, da zaradi izpodbijane odločitve ni pridobila neprofitnega najemnega stanovanja, zaradi česar naprej ostaja brez primernega stanovanja, kar je razvidno iz upravnega spisa, kot tudi, da nima sredstev, da bi si ga zagotovila. Priglaša stroške postopka.

2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže, podrejeno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 3. 2006, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana z dne 7. 12. 2005. Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo odločil, da se revidentka z doseženimi 245 točkami uvrsti na 225. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katere prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A2 (1. točka izreka), in da se stanovanja zagotovijo na to listo uvrščenim upravičencem, ki so dosegli 450 točk ali več.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem za pričakovano upravičenje, po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbo, da zaradi izpodbijane odločitve še naprej ostaja brez primernega stanovanja, ni izkazala, da bi odločitev, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, imela zanjo zelo hude posledice v smislu navedene določbe ZUS-1. 7. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožena stranka z navedbami v odgovoru na revizijo ni v ničemer prispevala k odločitvi Vrhovnega sodišča, zato skladno z določbami prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena ZPP tudi ona sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.