Jedro

Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

Neizpodbijano izhodišče o tožničini trditveni podlagi, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pa lahko vodi le v potrditev materialnopravne odločitve pritožbenega sodišča, da opustitev nekonkretiziranega dolžnostnega ravnanja po splošnem pravilu „nikomur škoditi“ ne utemeljuje obstoja odškodninske obveznosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je odškodninski tožbeni zahtevek tožnice zoper obe toženki po temelju utemeljen. Tožnica je 7. 5. 2005 stopila na pokrov vodomernega jaška, ki se je nahajal na vrtu njene hiše. Pokrov jaška se je spodmaknil, zato je tožnica padla v njegovo notranjost, ob tem pa utrpela trikratni zlom in zvin levega gležnja.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbama obeh toženk ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno zavrnitev zahtevka tožnica vlaga revizijo. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se pritožbi toženk zoper sodbo sodišča prve stopnje v celoti zavrneta in se vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča in ponovno sojenje pred le-tem. Priglaša tudi revizijske stroške.

Glede prve toženke meni, da je sodišče zmotno razlagalo določilo petega odstavka 276. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Sama zakon razume tako, da zakonsko določilo o prenehanju terjatve velja le tedaj, če postopek za njeno uveljavitev še ni v teku. Po njenem mnenju zakonsko določilo ne izključuje pravice tožnice vztrajati pri že vloženi tožbi, čeprav terjatve ni prijavila v stečajno maso. Sklicuje se tudi na določbo tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri naj ne bi bila dolžna prijaviti terjatve, saj je za izpolnitev obveznosti solidarno odgovorna tudi druga toženka.

Glede vsebinske odločitve pa revidentka pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh relevantnih določb Odloka o oskrbi z vodo (v nadaljevanju Odlok). Sodbi zato očita, da nima razlogov o odločilnih dejstvih, da so slednji nejasni, si medsebojno nasprotujejo in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Našteva določila Odloka, ki po njenem predpisujejo dolžnost upravljalca za redno vzdrževanje vodomera in skrb za njegove redne preglede. Tožnica vztraja, da drugotoženka teh obveznosti po Odloku ni izpolnila, zaradi česar je vsaj soodgovorna za nastanek predmetne škode. Revidentka sodišču očita tudi, da se ni opredelilo do listinskega dokaza - poziva policije drugi toženki po tožničini nezgodi, naj jašek zavaruje, iz katerega naj bi izhajal obseg njenih dolžnosti.

4. Revizija je bila vročena v odgovor obema toženkama.

Odgovor je vložila le druga toženka po svoji pooblaščenki, ki pa ni odvetnica, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato revizijsko sodišče njenega odgovora na revizijo ni upoštevalo in s tem tudi ne njenega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi zahtevka zoper prvo toženko, nad katero je bil tekom pravde začet stečajni postopek, tožnica pa svoje terjatve do nje v stečajno maso ni prijavila, je pravilna. Stečajni postopek vpliva na tiste terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Te je treba prijaviti v stečajnem postopku (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) in jih ni dovoljeno uveljavljati izven njega (načelo koncentracije - prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP). Zamuda roka za prijavo terjatve (ali sploh neprijava) ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). V primeru, da terjatev ni bila prijavljena, torej po tem, ko se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje, sledi zavrnitev tožbenega zahtevka, saj je terjatev prenehala(1).

Revidentka v svojem sklepanju spregleda določbe 301. in nadaljnjih členov ZFPPIPP, ki urejajo situacijo, ko je glede priglašene terjatve pravda že v teku. Zakon torej sistematično ureja položaj upnikov, čigar terjatev še ni predmet sodnega postopka, in situacijo, v kateri je terjatev že sodno uveljavljana. V obeh primerih je za učinkovanje terjatve zoper stečajnega dolžnika nujno potrebna prijava terjatve v stečajno maso.

Določba tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, na katero se sklicuje revidentka, pa ne posega v upnikovo dolžnost terjatev prijaviti, pač pa le dopušča, da je v stečajno maso priglašena celotna terjatev, za katero poleg stečajnega dolžnika odgovarja še drug solidarni dolžnik. Bistvo določbe je v tem, da je taka prijava veljavna pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če je terjatev v celoti plačana s strani drugega solidarnega sodolžnika ali poroka.

7. Glede zavrnitve zahtevka zoper drugo toženko zaradi opustitve vzdrževanja pokrova jaška, pa je ključnega pomena ugotovitev pritožbenega sodišča v 8. točki izpodbijane sodbe, v kateri pritožbeno sodišče ugotavlja: „... da tožeča stranka niti trdila ni, da bi toženka opustila kakšno dolžnostno ravnanje glede vzdrževanja jaška s pokrovom, ki je last same tožnice.“ Te izhodiščne ugotovitve pritožbenega sodišča tožnica z revizijo ne izpodbija in ne trdi, da bi pritožbeno sodišče napačno povzelo njeno trditveno podlago. Neizpodbijano izhodišče o tožničini trditveni podlagi, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pa lahko vodi le v potrditev materialnopravne odločitve pritožbenega sodišča, da opustitev nekonkretiziranega dolžnostnega ravnanja po splošnem pravilu „nikomur škoditi“ ne utemeljuje obstoja odškodninske obveznosti.

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 378. člena Zakona o pravdnem postopku.

9. Tožeča stranka, ki z izrednim pravnim sredstvom ni uspela, po določbi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Balažic, Vladimir: Vpliv stečajnega postopka na pravdni postopek, v: Odvetnik 59 (2013), str. 8-11.