Jedro

Kadar stranka vloži revizijo, nato pa še predlog za obnovo postopka, predlog za obnovo pa prispe na sodišče v času, ko je bila zadeva zaradi odločitve o reviziji že predložena revizijskemu sodišču, je za odločitev, kateri od obeh postopkov bo prekinjen, pristojno revizijsko sodišče. Ker bi bilo ob morebitni vsebinski obravnavi predloga za obnovo postopka ključno vprašanje odnosa med kazensko obsodilno sodbo in odločitvijo o izreku prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po ZBan-2, to pa je hkrati vprašanje, na katero bo moralo v okviru vsebinske presoje revizije odgovoriti Vrhovno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča bolj smotrno prekiniti postopek s predlogom za obnovo postopka in najprej odločiti o reviziji.

Izrek

Postopek s predlogom za obnovo postopka se prekine do zaključka postopka z revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Banke Slovenije, Sveta Banke Slovenije, PBH-24.50-012/15-002 z dne 4. 9. 2015, s katero je tožena stranka revidentu v 1. točki izreka izrekla prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke na podlagi 1. točke prvega odstavka 273. člena Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2). Z navedeno odločbo je tožena stranka tudi odločila, da bo informacijo o izrečenem ukrepu v obsegu iz drugega odstavka 277. člena ZBan-2 objavila na svoji spletni strani, pri čemer skladno z drugim odstavkom 278. člena ZBan-2 identiteta člana nadzornega sveta iz 1. točke izreka in podatki o banki ne bodo objavljeni.

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo, v kateri navaja, da je prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke (glede na to, da odločitev tožene stranke temelji izključno na dejstvu, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje) pravzaprav pravna posledica kazenske obsodbe v smislu 78. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Navedena določba KZ-1 pa določa, da pravne posledice ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen. Ker je bila revidentu s pravnomočno kazensko obsodbo izrečena le denarna kazen, je po revidentovem mnenju odločitev o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta v nasprotju z drugim odstavkom 78. člena KZ-1. 3. Revizija je bila vročena toženi stranki v odgovor.

4. Po vložitvi revizije je revident vložil še predlog za obnovo postopka na podlagi 6. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, po kateri se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če se odločba opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali civilni zadevi, ta sodba pa je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno odločbo. S sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 38656/2010 z dne 18. 2. 2016 je bila namreč pravnomočna obsodilna sodba, na kateri temelji odločitev o izreku prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta revidentu, razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Predlog za obnovo postopka je sodišče prve stopnje, ki je sicer glede na drugi odstavek 98. člena ZUS-1 pristojno za odločanje o njem, odstopilo Vrhovnemu sodišču, pri katerem je odprt revizijski postopek v isti zadevi.

6. Kadar stranka vloži revizijo, nato pa še predlog za obnovo postopka, predlog za obnovo pa prispe na sodišče v času, ko je bila zadeva zaradi odločitve o reviziji že predložena revizijskemu sodišču, je za odločitev, kateri od obeh postopkov bo prekinjen, pristojno revizijsko sodišče (prvi odstavek 404. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker obenem ne gre za katero od situacij po drugem ali tretjem odstavku 402. člena ZPP, revizijsko sodišče o tem, kateri postopek bo prekinilo, odloči po kriteriju smotrnosti (četrti odstavek 402. člena ZPP). Pri tem upošteva vse okoliščine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predložili stranki.

7. Ne da bi se Vrhovno sodišče opredeljevalo do možnosti uspeha s predlogom za obnovo postopka po 6. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, bi bilo ob morebitni vsebinski obravnavi predloga za obnovo postopka ključno vprašanje odnosa med kazensko obsodilno sodbo in odločitvijo o izreku prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po ZBan-2. To pa je hkrati vprašanje, na katero bo moralo v okviru vsebinske presoje revizije odgovoriti Vrhovno sodišče. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je tako po presoji Vrhovnega sodišča bolj smotrno prekiniti postopek s predlogom za obnovo postopka in najprej odločiti o reviziji.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 402. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 404. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo, da se prekine postopek s predlogom za obnovo postopka, in sicer do zaključka postopka z revizijo.