Jedro

Opredelitev razlogov za odpoved, kljub preobilici splošnih navedb o tem, kaj vse je tožena stranka že preučila in kaj vse še bo, vendarle vsebuje povsem jasno navedbo, da se delo, ki ga je opravljal tožnik v celoti prerazporedi na preostale še zaposlene delavce pri delodajalcu, kar kaže na odločitev tožene stranke, da spremeni organizacijo dela tako, da za enega delavca (to je tožnika) zmanjša število bonitetnih analitikov in delo, ki je tudi sicer zmanjšano po obsegu, prerazporedi med druge delavce. Navedeno pa je organizacijski razlog zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo po poteku odpovednega roka, temveč še vedno traja ter posledično reintegracijski in reparacijski del tožbenega zahtevka. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala obstoj v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedenega ekonomskega in organizacijskega razloga.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da niso podani dejanski razlogi za odpoved, na katere se je tožena stranka sklicevala v sami odpovedi. Tako je tožena stranka v odpovedi navedla, da je prenehala potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, čeprav je v pripravljalni vlogi priznala, da se še vedno izdelujejo bonitetna poročila (taka poročila je izdeloval tožnik) in da so pri njej še vedno zaposleni delavci na delovnem mestu bonitetnega analitika (to je na delovnem mestu, kakršnega je zasedal tožnik). Nadalje je tožena stranka v odpovedi navedla, da je tožnikovo delo prerazporedila na preostale že zaposlene delavce pri toženi stranki, v dokaznem postopku pa se je pokazalo, da je delo prenesla na zunanje izvajalce. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do tožnikove navedbe, da ne obstaja poslovni razlog za odpoved, kakršnega je tožena stranka navedla v sami odpovedi. Bistveno vprašanje je, ali je sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vezano na odpovedni razlog v celotni vsebini, kot ga je v odpovedi navedel delodajalec, ali pa lahko delodajalec med sodnim postopkom razloge za odpoved dopolni oziroma spremeni, pa čeprav v okviru istega poslovnega razloga. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče moralo presojati, ali je v resnici v celoti prenehala potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik in ali je delodajalec preostanek dela resnično prenesel le na zaposlene. Iz ugotovljenega dejanskega stanja nesporno izhaja, da se pri toženi stranki delo bonitetnega analitika opravlja še naprej, opravljajo ga zunanji sodelavci tožene stranke, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj odpovedni razlog, kot je naveden v odpovedi, ne obstaja. Glede pritožbenih navedb o prekludiranih dokaznih listinah v zvezi z upadom poslovanja, pregledom poslovanja in načrtih poslovanja je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, hkrati pa je bila storjena tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana, ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do tožnikovih navedb o tem, da je sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi vezano na opredelitev odpovednega razloga, kot ga je delodajalec navedel in obrazložil v sami odpovedi. Očitek ni utemeljen, saj se je sodišče druge stopnje obsežno opredelilo, zakaj šteje, da tožena stranka v sodnem postopku ni „širila“ odpovednih razlogov in zakaj šteje, da je tožena stranka dokazala obstoj v odpovedi navedenih dejanskih razlogov za odpoved. Tožnik se očitno ne strinja z razlogi sodišča druge stopnje, vendar to ne pomeni, da je podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (te kršitve tožnik v pritožbi niti ni izrecno uveljavljal) oziroma iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana tudi v zvezi z „odločitvijo glede pritožbenih navedb o prekludiranih dokaznih listinah v zvezi z upadom poslovanja, pregledom poslovanja in načrti poslovanja“. Tožnik prekluzijo uveljavlja v zvezi s prevodi listin, ki jih je tožena stranka v angleškem izvirniku sicer vložila pred prvim narokom za glavno obravnavo, sodišče pa ji je na prvem naroku odobrilo 15-dnevni rok za predložitev prevodov teh listin. Tožena stranka je na prvem naroku pojasnila, da je navedene listine v spis vložila kot odgovor na pripravljalno vlogo tožnika, ki jo je prejela le 3 dni pred prvim narokom za glavno obravnavo in da zato operativno ni bilo mogoče zagotoviti prevoda. V navedenih okoliščinah ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje storilo smiselno zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 286. člena ZPP, s tem da je toženi stranki odredilo rok, v katerem lahko predloži prevode, sicer pravočasno predložnih listin in s tem, da je v obrazložitvi sodbe te listine tudi upoštevalo. Prevodi spornih listin niso bili predloženi prepozno, glede na to, da jih je tožena stranka predložila v roku, ki ga je odredilo sodišče, to pa je podlago za takšno postopanje imelo v dejstvu, da je tožena stranka te listine v originalu (v tujem jeziku) pravočasno predložila kot odgovor na vlogo tožnika, ki jo je prejela le nekaj dni pred narokom za glavno obravnavo.

8. Glede na to, da prevodi listinskih dokazov niso bili ponujeni prepozno, ni pomembno, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je ugovor tožnika o prepozno vloženih listinah nebistven, češ da je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve glede upada obsega poslovanja oprlo predvsem na druge dokaze in da odločitve ni utemeljilo s sklicevanjem na navedene listine.

9. V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS 21/13) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložiti dejanski razlog za odpoved. Tožena stranka je v odpovedi med drugim navedla: - da se je odločila, da določenih storitev ne bo več opravljala, tako da gre tudi za zmanjšanje obsega dela pri delodajalcu; - da je preverila racionalnost poslovanja družbe ter ob tem ugotovila, da je delovne procese v družbi mogoče optimizirati in racionalizirati z ustrezno prerazporeditvijo preostalih delovnih nalog; - da je po temeljiti preučitvi obsega in vrste dela, ki ga opravlja delavec, ugotovila, da je njegovo delo, kolikor ga je še preostalo, mogoče v celoti in učinkovito prerazporediti na preostale že zaposlene delavce pri delodajalcu; - da bo delodajalec delo, ki ga je opravljal delavcev in je še ostalo, v celoti učinkovito prerazporedil na ostale, že zaposlene delavce pri delodajalcu.

10. Takšna opredelitev razlogov za odpoved, kljub preobilici splošnih navedb o tem, kaj vse je tožena stranka že preučila in kaj vse še bo, vendarle vsebuje povsem jasno navedbo, da se delo, ki ga je opravljal tožnik v celoti prerazporedi na preostale še zaposlene delavce pri delodajalcu, kar kaže na odločitev tožene stranke, da spremeni organizacijo dela tako, da za enega delavca (to je tožnika) zmanjša število bonitetnih analitikov in delo, ki je tudi sicer zmanjšano po obsegu, prerazporedi med druge delavce. Navedeno pa je organizacijski razlog zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013).

11. Navedba v odpovedi, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih in drugih razlogov na strani delodajalca prenehala potreba po delu, ki ga je opravljal delavec po pogodbi o zaposlitvi, ne pomeni, da bi tožena stranka morala dokazati, da se pri njej več ne izdelujejo bonitetna poročila in da na delovnem mestu bonitetnega analitika nima več nobenih delavcev. Pri navedenem besedilu iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za delni predpis določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Gre za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu, ki ga v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja tožnik in ne za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu vseh bonitetnih analitikov.

12. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker v njej ni navedeno, da bonitetne analize ne izdelujejo samo zaposleni na delovnem mestu bonitetnega analitika, temveč tudi samostojni podjetnik A. A., ki je s toženo stranko sodeloval tako pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kot tudi po njej. Naročanje analiz pri samostojnem podjetniku namreč ni dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki bi moral biti obrazložen v odpovedi, glede na to, da je A. A. delo za toženo stranko opravil tako pred odpovedjo, kakor tudi po njej.

13. Revizijsko sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljeni razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.