Jedro

Ker odločitev o tožbenem zahtevku ni bila odvisna od odgovora na pravno vprašanje, kot ga je v predlogu oblikoval tožnik, je sodišče predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le to zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas od 29. 10. 2010, ko je tožniku potekel mandat na poklicni funkciji župana tožene stranke, do 18. 10. 2011, ko se je upokojil, v skupnem znesku 32.897,98 EUR bruto, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto zneskov. Glede na to, da je tožnik sporno plačilo uveljavljal pred sodiščem šele s tožbo z dne 21. 2. 2012 in da je pristojni organ tožene stranke že dne 20. 11. 2010 dokončno zavrnil njegovo zahtevo za izplačevanje spornega nadomestila plače, je v prvi vrsti soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker je bilo o pravici do spornega nadomestila pravnomočno odločeno že z dokončno odločitvijo pristojnega organa tožene stranke, katero tožnik pred sodiščem v 30 dnevnem roku ni izpodbijal. Hkrati pa je soglašalo s presojo sodišča, da tožnikov zahtevek tudi sicer ne bi bil utemeljen, ker je ob prenehanju mandata in predhodni dopolnitvi 63 let starosti in 20 let pokojninske dobe že izpolnjeval pogoje za upokojitev.

2. Tožnik predlaga, da sodišče zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede pravnega vprašanja, ali je pravica do prejemanja nadomestila plače v skladu z določili Zakona o funkcionarjih v državnih organih (v nadaljevanju ZFDO) po prenehanju mandata odvisna od tega, ali bi se tožnik lahko takoj starostno upokojil in ali v primeru, da bi izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev ob prenehanju mandata, to pravico po ZFDO izgubi, ne glede na dejansko upokojitev. Hkrati v predlogu nasprotuje zaključkom sodišča, da do spornega plačila ni upravičen zgolj zato, ker v roku 30 dni ni uveljavljal sodnega varstva zoper odločitev tožene stranke o zavrnitvi pravice do spornega nadomestila. Navaja, da glede tega ni našel sodne prakse Vrhovnega sodišča, gre pa za pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bilo potrebno revizijo dopustiti.

3. Predlog v prvem delu ni dovoljen, v drugem pa ni popoln.

4. Stranka lahko predlaga dopustitev revizije le glede pravnega vprašanja, zaradi rešitve katerega bi lahko bila zanjo izdana ugodna odločba. Samo za tak predlog in tako revizijo stranka izkazuje pravni interes, ki je v smislu določb 374. člena ZPP pogoj za vložitev revizije, pa tudi pogoj za vložitev predloga za njeno dopustitev.

5. Sodišče druge stopnje je pravnomočno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek v prvi vrsti zato, ker je bilo o njegovi pravici do spornega nadomestila plače že v letu 2010 pravnomočno odločeno s strani pristojnega organa tožene stranke. Odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku tako ni bila odvisna od odgovora na pravno vprašanje, ali je bila pravica do nadomestila plače odvisna od tožnikovega izpolnjevanja pogojev za upokojitev in dneva njegove upokojitve.

6. V zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahteva iz razloga, ker tožnik pred sodiščem ni pravočasno izpodbijal dokončne odločbe pristojnega organa tožene stranke o zavrnitvi pravice do spornega nadomestila plače, tožnik ni določno oblikoval pravnega vprašanja v smislu določb četrtega odstavka 367. b člena ZPP, kar je pogoj za vsebinsko obravnavo predloga za dopustitev revizije v smislu določb šestega odstavka navedenega člena ZPP.

7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb šestega odstavka 367. b člena in ob smiselni uporabi določb 374. člena ZPP tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.