Jedro

Delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dana zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanje, temveč le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja. Revizijski očitek, da je delovno sodišče odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika, je zato neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 2. 2013, v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladu Republike Slovenije z dne 29. 1. 2014. Zavrnilo je tudi zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 26. 2. 2014 ter reintegracijski in reparacijski del zahtevka. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je A. A., B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. z lažnivim prikazovanjem okoliščin spravil v zmoto z obljubo, da jim bo omogočil pridobitev vozniškega dovoljenja oziroma izbris kazenskih točk, za kar so mu ti na transakcijski račun, ki ga je sporočil, nakazali zahtevane zneske, čeprav tožnik ni imel pooblastila za izvajanje dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in tudi ne pooblastila za izvajanje programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo. Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala kršitev obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče ugotavljalo, ali imajo tožnikova ravnanja, ki naj bi predstavljala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, znake kaznivega dejanja goljufije. Ugotavljanje znakov kaznivega dejanja goljufije pa je v pristojnosti okrajnega oziroma okrožnega sodišča in ne delovnega sodišča. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je odločalo o obstoju kaznivega dejanja, kazenski odgovornosti ter drugih pomembnih vprašanjih iz kazenskega prava, o čemer ne odločajo delovna sodišča, temveč sodišča splošne pristojnosti.

4. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tako bistveno kršitev določb pravdnega postopka kot zmotno uporabo materialnega prava tožnik utemeljuje s tem, da za odločanje v tem sporu ni bilo pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti. V skladu z a. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja. Spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, je spor o prenehanju delovnega razmerja, zato je zanj pristojno delovno sodišče. 8. Zgolj zato, ker je pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dane na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami) treba ugotoviti, ali ima očitana kršitev vse znake kaznivega dejanja, ni možno šteti, da gre v tovrstnih sporih za sojenje o kaznivih dejanjih, za kar je v skladu z 99. in 101. členom Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) pristojno okrajno oziroma okrožno sodišče. Delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila dana zaradi kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanje, temveč le, ali ima očitano ravnanje vse znake kaznivega dejanja. Tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bilo očitano, da je storil kaznivo dejanje goljufije, temveč da ima kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kaznivega dejanja goljufije. Revizijski očitek, da je delovno sodišče odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti tožnika, je zato neutemeljen.

9. Revizijsko sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.