Jedro

Postopek, ki je bil prekinjen zato, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni ovira za nadaljevanje postopka.

Evropsko sodišče za človekove pravice v nasprotju z Ustavnim sodiščem lahko ugotovi le (ne)obstoj kršitve človekovih pravic, ne mora pa razveljaviti ali spremeniti odločbe domačega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 5.10.2004, nadaljuje z dnem 4.11.2008. Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP). V pritožbi je kot bistveno izpostavila, da je dolžnik (pravilno tožnik) zoper odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, o kateri pa še ni bilo odločeno. Zato meni, da o prejudicialnem vprašanju še ni odločeno na zadnji stopnji sodne inštance, zaradi česar so še vedno podani razlogi, ki so navedeni v sklepu sodišča prve stopnje z dne 5.10.2004 o prekinitvi postopka in so podani tudi razlogi po določilu člena 206 ZPP v zvezi z odločanjem o prejudicialnem vprašanju. Meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sodba (odločba) Evropskega sodišča po EKČP le deklaratorne narave.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek, ki je bil prekinjen po 206. členu ZPP, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan, oziroma ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (2. odst. 208. člena ZPP).

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo, da se postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 5.10.2004 iz razloga, ker je bila odločitev v tej pravdni zadevi odvisna od odgovora na vprašanje, ali je tožnik upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so mu bile podržavljene in ki so tudi predmet sporne kupoprodajne pogodbe, lahko nadaljuje, ker je bil s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije opr.št. U 1654/2008 z dne 4.11.2008 končan upravni spor v zvezi s tožbo tožnika, vloženo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 351-D-693/93-128 z dne 30.8.2007 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 4904-159/2006/6 z dne 30.5.2008, s katerima je upravni organ v denacionalizacijskem postopku odločil o zahtevku tožnika za vrnitev nepremičnin, ki so predmet sporne kupoprodajne pogodbe. Glede na navedeno je torej pravilna materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka, saj je bil pravnomočno končan postopek pred upravnim sodiščem, ki je bil razlog za prekinitev postopka. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pa pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni pravnorelevantni razlog, da sodišče ne bi nadaljevalo postopka, ki je bil prekinjen do pravnomočno končanega denacionalizacijskega postopka. Dejstvo, da je bil denacionalizacijski postopek pred upravnim sodiščem pravnomočno končan, pa med pravdnima strankama ni sporno. Pritožnik nadalje meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z določili 41. člena, 6. člena, 13. člena, 46. člena, 34. člena in 19. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), vendar pa pri tem ne navede, v čem bi izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka kršil citirana določila. Napačno je pritožnikovo stališče, da sodba Evropskega sodišča za človekove pravice ni deklaratorne narave. Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice namreč le ugotavlja obstoj oziroma neobstoj kršitev, ne more pa razveljaviti ali spremeniti odločb, s katerim so bile kršene konvencijske pravice, zato je deklaratorne narave. Evropsko sodišče za človekove pravice torej nima takšnih pristojnosti kot ustavno sodišče, ki lahko v postopku ustavne pritožbe izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek (56. člen Zakona o ustavnem sodišču – Ur.l. RS, št. 15/94). Tudi če bi Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bile kršene tožnikove konvencijske pravice, bo zanj učinkovala zgolj pravnomočna sodba domačega sodišča. Seveda pa lahko sodišče, ko ugotovi kršitev konvencijskih pravic, pritožniku prisodi pravično zadoščenje (člen 41 EKČP). Slednje pa lahko vsebuje tako odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo kot tudi povračilo stroškov postopka.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podane pomanjkljivosti, na katere meri pritožba, niti tiste, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.