Jedro

Ker zakonski pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.000.000 SIT z zahtevanimi obrestmi. Tožnici je naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka. Zavzelo je stališče, da na podlagi Ustave ni prepovedano zatrjevati ali razširjati o nekom nekaj, kar utegne škodovati njegovi časti in dobremu imenu, če za to obstaja upravičen interes, ki se uresničuje skozi svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in če so trditve resnične oziroma je imel storilec utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil oziroma raznašal in ni imel namena zaničevanja. Na podlagi ugotovitev dokaznega postopka je tako glede izpovedb v kazenskem postopku kot glede spornega pisma zaključilo, da je toženka v svojih izjavah navajala resnične trditve oziroma je imela utemeljen razlog za sklepanje, da so resnične, in jih ni izrekla oziroma navajala z namenom zaničevanja.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da tožnica sama nosi stroške svoje pritožbe. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja vprašanje, ali je toženka z izjavami v kazenskem postopku in s pismom na Svet sodnikov za prekrške posegla v osebnostno sfero tožnice. Toženka ji je očitala lažne prijave in krive ovadbe. Pri tem gre za afirmativne, brezpogojne trditve, dvom pa je izražen le v delu, v katerem ji očita zlorabo položaja. Očitek storitve kaznivega dejanja je zelo hud očitek (sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča Cp 16/2007). Kadar gre za sodnika, je tak očitek še hujši (odločbe II Ips 187/2000, II Ips 506/2000, II Ips 179/98). Vrhovno sodišče je v pravdi, v kateri sta bili vlogi strank obrnjeni, ugotovilo kršitev osebnostnih pravic in potrdilo odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti, čeprav bi bilo (tudi) tam možno toženkine navedbe v spornem pismu razumeti kot opozorilo na nepravilnosti (sodba II Ips 784/2007). Zavzeto je bilo stališče, da očitek o nezakonitem in nemoralnem dejanju, izpeljan z asociacijami in aluzijami ter navezovanjem posameznih odstavkov, predstavlja tipično žaljivo izjavo. Še toliko bolj so zato tipično žaljive toženkine trditve o krivih ovadbah in lažnih prijavah. Nasprotno bi pomenilo, da sodišča uporabljajo dvojna merila. Ker izpodbijana sodba bistveno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, tožnica predlaga dopustitev revizije.

4. Ker predpostavke za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podane, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).