Jedro

Na podlagi določb v času izdaje spornih odločb veljavnega 242. člena ZDR zavarovanec na podlagi zavarovanja za brezposelnost ni imel pravice do denarnega nadomestila, če mu je prenehala pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje v smislu 90. člena ZDR, ker kot delavec pri delodajalcu ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, enakovreden prejšnji zaposlitvi ter ustrezno ali primerno delo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. 210 02-1749-2004/2 z dne 14. 12. 2004 in št. 210-1-20/05 1717-mp z dne 9. 2. 2005, s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 15. 11. 2004 dalje, in zahtevek za priznanje tega nadomestila. Ugotovilo je, da je tožnik ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pri tedanjem delodajalcu odklonil ponudbo sklenitve nove pogodbe za ustrezno zaposlitev in zato ni imel pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej formalno sklicuje na vse revizijske razloge v smislu 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po vsebini sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, češ da se sodišče, razen ugotovitve ustreznosti ponujene zaposlitve za nedoločen čas pri zadnjem delodajalcu, ni opredelilo do zakonitosti ponudbe nove zaposlitve glede na urejanje drugih vprašanj v pogodbi o zaposlitvi.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni vsebinsko določno opredelil. Zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe sodišče ni preizkušalo.

8. Sodišče je sprejelo izpodbijano sodbo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev: Tožniku je v mesecu novembru 2004 prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker je bil razrešen s funkcije direktorja.

Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bila pri delodajalcu tožniku ponujena nova pogodba za ustrezno zaposlitev, ki je tožnik ni sprejel. Za delovno mesto direktorja se je zahtevala V. ali VI. stopnja izobrazbe, tožnik je imel V. stopnjo izobrazbe, za delovno mesto v okviru ponudbe nove zaposlitve pa se je prav tako zahtevala enaka vrsta V. stopnje izobrazbe (ob zaželeni tudi višji stopnji).

Na delovnem mestu direktorja je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s štiriletnim mandatom na tem delovnem mestu.

Ponudba nove pogodbe o zaposlitvi je prav tako glasila na zaposlitev za nedoločen čas s štiriletnim mandatom na delovnem mestu svetovalca za varovanje premoženja s sedežem v Kopru in s prejšnji zaposlitvi enakovrednim delovnim časom.

9. Na podlagi tretjega odstavka 90. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) je bila kot ustrezna opredeljena zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki mu je bila redno odpovedana.

10. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno presodilo, da je tožnik pri delodajalcu, ob redni odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi, zavrnil ponudbo nove ustrezne zaposlitve. Prav tako je sodišče utemeljeno štelo, da je bila ponudba nove pogodbe veljavna, saj je ponudba nedvomno vsebovala bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, ki izhajajo iz opredelitve definicije delovnega razmerja v 4. členu ZDR, to je opredelitev dela za plačilo po navodilih delodajalca, kot je to značilno za delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. Ostala vprašanja glede vsebine pogodbe o zaposlitvi, ki jih izpostavlja tožnik v reviziji, ob ponudbi druge zaposlitve v smislu določb 90. člena ZDR z vidika delavca za veljavnost ponudbe niso bistvena.

11. Na podlagi določb v času izdaje spornih odločb veljavnega 242. člena ZDR zavarovanec na podlagi zavarovanja za brezposelnost ni imel pravice do denarnega nadomestila, če mu je prenehala pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje v smislu 90. člena ZDR, če kot delavec pri delodajalcu ni sprejel predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, enakovreden prejšnji zaposlitvi ter ustrezno ali primerno delo. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno presodilo, da je šlo tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je tožniku prenehalo delovno razmerje v mesecu novembru 2004, za takšen primer. Zato ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo spornih zavrnilnih odločb tožene stranke in za priznanje denarnega nadomestila.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.