Jedro

Solidarnost upnikov se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v izreku sodne odločbe. Če ni, gre za deljivo terjatev.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnikoma plačati odškodnino za premoženjsko škodo v skupnem znesku 2.400,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku (za glavnico 2.027,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je zoper drugostopenjsko sodbo vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizija je v skladu z določbo drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, sicer pa le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče. V primeru, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (primerjaj četrti odstavek 367. člena ZPP). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Po ustaljenem stališču sodne prakse se morajo enaki procesni položaji obravnavati enako in je zato treba pravilo o ločenem upoštevanju vrednosti tožbenih zahtevkov na pasivni strani upoštevati tudi za sosporništvo na aktivni strani (primerjaj II Ips 345/2002, II Ips 116/2003, II Ips 230/2005, II Ips 540/2008 in druge).

6. V izreku izpodbijane pravnomočne sodbe je določeno, da je toženka dolžna tožnikoma plačati odškodnino v skupnem znesku 2.400,00 EUR. Solidarnost upnikov (tudi dolžnikov) se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v izreku sodne odločbe (primerjaj npr. II Ips 230/2005 in II Ips 540/2008). Če ni, gre za deljivo obveznost oziroma deljivo terjatev. V primeru, da ni določena drugačna delitev, se obveznost oziroma terjatev deli na enake dele. Za deljivo terjatev to pomeni, da more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ).

7. Glede na obrazloženo vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za vsakega tožnika znaša 1.200 EUR in torej ni presežen prag dovoljenosti predloga za revizijo iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Pripomniti je treba, da v primerih, kot je obravnavani; ko gre za navadno materialno sosporništvo, seštevanje vrednosti spornega predmeta tudi ob določbi petega odstavka 367. člena ZPP ni mogoče. 8. Predlog toženke je zato nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.