Jedro

Predlog tožnice je po vsebini revizija, ki svoje nestrinjanje s sodbo sodišča druge stopnje zaključi s formuliranjem domnevno pomembnih pravnih vprašanj, ki pa jih veže zgolj na okoliščine konkretnega primera. Vprašanj, ki jih izpostavlja na tak način, ni mogoče šteti za pravna vprašanja v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 10.856,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2008. Ugotovilo je, da toženka ni odgovorna za škodo, ki naj bi nastala tožnici zaradi neoddanega zaključnega poročila o raziskovalnem projektu „Vpliv psihotropnih zdravil na EKG“ Agenciji za raziskovalno dejavnost, zaradi česar je ta pogodbo s tožnico o izvajanju in financiranju projekta razdrla in zahtevala vračilo odobrenih sredstev, od katerih je bilo 10.856,63 EUR že porabljenih. Toženka je poročilo izdelala, za to, da ga ne bo poslala Agenciji, pa se je odločila tožnica sama. Sodišče druge stopnje je s pravno presojo, da niso izpolnjeni elementi odškodninskega delikta, soglašalo. Odločilo je, da tožnica ni ravnala v smeri preprečitve nastanka škode, ker ni oddala končnega poročila Agenciji; s tem je sama prevzela odgovornost za neizpolnitev svojih pogodbenih obveznosti.

2. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije opisuje dejansko stanje in izraža nestrinjanje z materialnopravnim zaključkom sodišče druge stopnje, svoje izvajanje pa konča s predlogom, naj vrhovno sodišče dopusti revizijo glede materialnopravnih vprašanj: ali je odškodninska odgovornost toženke izključena, ker tožnica ni oddala končnega poročila, ali zaradi dejstva, da tožnica ni oddala končnega poročila, ni ravnala v smeri preprečitve nastanka škode, ali je s takšnim ravnanjem tožnica prevzela odgovornost za neizpolnitev pogodbenih obveznosti, ali je za škodo odgovorna toženka.

3. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora v predlogu natančno in konkretno navesti pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

4. Predlog tožnice je po vsebini revizija, ki svoje nestrinjanje s sodbo sodišča druge stopnje zaključi s formuliranjem domnevno pomembnih pravnih vprašanj, ki pa jih veže zgolj na okoliščine konkretnega primera. Vprašanj, ki jih izpostavlja na tak način, ni mogoče šteti za pravna vprašanja v smislu prvega odstavka 367. a člena ZPP, predlog pa tudi ne zadosti zahtevam o obveznih sestavinah, ki izhajajo iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.