Jedro

Ker se tožnik s predlagano mejo na ustni obravnavi ni strinjal, svoje meje pa ni pokazal, se domneva, da se s predlagano mejo strinja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Kranj (prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom prekinila upravni postopek evidentiranja urejenega dela meje med parcelo 926/1 in sosednjo parcelo 909/3, ki poteka od zemljiškokatastrske točke 6458 do zemljiškokatastrske točke 6459, v kateri se dotika parcele 909/6, vse v k.o. .... Z izpodbijano odločbo pa je ta organ kot urejen evidentiral del meje parcele 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/4 (v 1. točki izreka), kot urejen evidentiral del meje parcele 957/1 s sosednjimi parcelami 954/5, 954/6, 1193 in 1194/2, ki se dotika parcel 1191/1 in 1194/1 (v 2. točki izreka) ter v postopku evidentiranja parcelacije ugotovil naslednje spremembe: ukinitev parcele 926/1 in nastanek novih parcel 926/12 in 926/13 ter ukinitev parcele 957/1 in nastanek novih parcel 957/19, 957/20, 957/21 in 957/22 (v 3. točki izreka). Grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško-katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga navedeni odločbi. Prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je 18. 5. 2008 prejel zahtevo, ki jo je po pooblastilu Republike Slovenije, Direkcije Republike Slovenije za ceste vložilo geodetsko podjetje A.. V zahtevi sta bila dva zahtevka, in sicer zahtevek za evidentiranje urejenega dela meje parcele 957/1 s sosednjimi parcelami 1193, 954/5, 954/6, 1194/2, ki se dotika parcel 1194/1 in 1191/1 ter zahtevek za evidentiranje parcelacije parcel 926/1 in 957/1, vse v k.o. .... Prvostopenjski organ je o zahtevi že odločil z odločbo z dne 28. 5. 2008, ki pa jo je Upravno sodišče s sodbo opr. št. U 2025/2008-25 z dne 19. 5. 2009 odpravilo ter zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek. Vlagatelj zahteve je v ponovnem postopku razširil postavljene zahtevke tako, da je 23. 9. 2009 vložil še zahtevek za evidentiranje urejenega dela meje parcele 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcel 909/6 in 909/4. Ker je organ ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji za razširitev zahtevka, je razširitev zahtevka dopustil, stranke pa o tem seznanil na ustni obravnavi, ki je potekala 9. 11. 2009 in 15. 12. 2009. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev; elaborat je potrdil odgovorni geodet. Ob upoštevanju določb 28. člena ZEN je organ ugotovil, da je zahtevo za evidentiranje urejene meje vložila upravičena oseba; pravno podlago za vložitev zahteve za evidentiranje urejene meje daje DRSC 1. odstavek 101. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in odločba Upravne enote Škofja Loka z dne 2. 5. 2007 o dovolitvi pripravljalnih del. Po 5. odstavku 48. člena ZEN zahteva uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije razlastitveni upravičenec, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve; v obravnavani zadevi je zahtevo za evidentiranje parcelacije vložila DRSC, parcelacija pa je bila izvedena na podlagi odločbe Upravne enote Škofja Loka z dne 2. 5. 2007 o dovolitvi pripravljalnih del (akt državnega organa) ter Odloka o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke – Uradni list RS, št. 48/2002 (akt organa samoupravne lokalne skupnosti). Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku za izdelavo elaborata sodelovali: za parcelo 909/3 A.A. in tožnik kot imetnik pravice, za parceli 957/1 in 926/1 B.B., za parcele 1191/1, 1193, 1194/1 in 1194/2 Občina Škofja Loka in za parcele 954/5, 954/6, 909/4 in 909/6 Republika Slovenija, DRSC. Prvostopenjski organ je opravil preizkus vloge po 35. in 51. členu ZEN in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Vse osebe, ki so kot stranke sodelovale v postopku za izdelavo elaborata, so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 14. 9. 2009 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo B.B., A.A. in tožnika. Iz navedenega zapisnika je razvidno, da je geodetsko podjetje najprej določilo potek predlagane meje za del meje med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/6. B.B., A.A. in tožnik s predlagano mejo niso soglašali in so pokazali svojo mejo (to je pokazano mejo), ki poteka od točke A do točke B, kar je razvidno iz skice, ki je sestavni del elaborata. V skladu s 1. odstavkom 37. člena ZEN je prvostopenjski organ izvedel ustno obravnavo 9. 11. 2009. Iz zapisnika te ustne obravnave je razvidno, da se ustne obravnave ni udeležila A.A.; zaradi njene odsotnosti se je ustna obravnava nadaljevala 15. 12. 2009, na kateri sta navedeno stranko zastopala pooblaščena odvetnica in tožnik. Pooblaščenec B.B. je na ustni obravnavi 9. 11. 2009 navajal, da je bila mejna obravnava, ki je bila opravljena dne 14. 9. 2009, nezakonita, ker je bila opravljena še v času, ko odločba o razlastitvi z dne 7. 3. 2009 še ni bila odpravljena, odpravljena je bila namreč v pritožbenem postopku šele z odločbo z dne 19. 9. 2009. Pooblaščenec B.B. je navajal tudi, da bi prvostopenjski organ moral prekiniti upravni postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije do odločitve Vrhovnega sodišča RS o reviziji, ki je bila vložena zoper odločbo o uvedbi postopka razlastitve. Iz zapisnika ustne obravnave z dne 15. 12. 2009 pa je razvidno, da je meja med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/6, tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopenjski organ je zato lastnikom parcel, ki se niso strinjali s potekom predlagane meje, v skladu z 39. členom ZEN vročil pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začnejo sodni postopek ureditve meje. Okrajno sodišče v Škofji Loki je z odgovoroma z dne 2. 3. 2010 in 3. 3. 2010 obvestilo prvostopenjski organ, da je A.A. začela postopek za sodno ureditev meje med parcelo 909/3 in sosednjimi parcelami 926/1, 909/6 in 1195/1 ter da B.B. ni vložil predloga za sodno ureditev meje. V skladu s 5. odstavkom 39. člena ZEN je prvostopenjski organ izdal izpodbijani sklep. Iz elaborata je razvidno, da je geodetsko podjetje v nadaljevanju mejne obravnave določilo potek predlagane meje za del meje med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/4. B.B. na mejni obravnavi ni soglašal s tako predlagano mejo, svoje meje pa ni pokazal, enako A.A. ter tožnik. Skladno s 5. odstavkom 31. člena ZEN se tako šteje, da soglašajo s potekom predlagane meje. Iz zapisnika mejne obravnave je razvidno, da je geodet na mejni obravnavi prisotne posebej opozoril in v zapisniku mejne obravnave to tudi navedel, da se bo v primeru, če se udeleženci na mejni obravnavi ne strinjajo s predlagano mejo in ne pokažejo svoje meje, štelo, da soglašajo s predlagano mejo. Prvostopenjski organ dalje ugotavlja, da so pa ostali lastniki na mejni obravnavi v zapisniku z dne 14. 9. 2009 podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje za del meje med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/4. Ker je tako podano soglasje vseh lastnikov parcel s potekom predlagane meje za del meje parcele 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/4 ter so bili izpolnjeni vsi ostali predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje, je prvostopenjski organ o evidentiranju te meje tudi odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Iz zapisnika mejne obravnave je tudi razvidno, da so B.B., A.A. in tožnik mejno obravnavo zapustili; eden od razlogov je ta, da se ne strinjajo s potekom ureditve meje in parcelacije zaradi razlastitve za potrebe izgradnje Poljanske obvoznice Škofja Loka. Geodetsko podjetje je kljub temu nadaljevalo z mejno obravnavo v skladu z 8. odstavkom 31. člena ZEN in določilo potek predlagane meje med parcelo 957/1 s sosednjimi parcelami 954/6, 954/5, 1193 in 1194/2, ki se dotika parcel 1194/1 in 1191/1; iz 8. odstavka 31. člena ZEN namreč izhaja, da se mejna obravnava opravi v vsakem primeru, če je bil elaborat ureditve meje naročen na zahtevo subjektov iz 3. odstavka 28. člena ZEN; v konkretnem primeru za takšen primer gre, saj je bil postopek za izdelavo elaborata ureditve meje naročen na zahtevo državnega organa – DRSC. Skladno s 5. odstavkom 31. člena ZEN se šteje, da B.B. soglaša s potekom predlagane predmetne meje. Glede na to, in ker so bili izpolnjeni vsi ostali predpisani pogoji za izdajo odločbe o evidentiranju urejene prej navedene meje, je prvostopenjski organ odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. V nadaljevanju je prvostopenjski organ odločil o evidentiranju parcelacije. Pred evidentiranjem parcelacije – delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo (1. odstavek 49. člena ZEN). Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku (4. odstavek 49. člena ZEN). Ker je prvostopenjski organ ugotovil, da je del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo parcel 957/1 in 926/1, bodisi urejen bodisi je bil za ta del meje sprožen sodni postopek ureditve meje, je izpolnjen pogoj za evidentiranje parcelacije. Parcelacija na parcelah 926/1 in 957/1 se je izvedla na podlagi odločbe o dovolitvi pripravljalnih del Upravne enote Škofja Loka z dne 2. 5. 2007 ter Odloka o lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofja Loka. Iz izreka odločbe o dovolitvi pripravljalnih del je razvidno, da se parcelacija navedenih parcel dovoli v mejah lokacijskega načrta. V 6. odstavku 48. člena ZEN je določeno, da mora v primeru, če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, elaborat parcelacije izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta, soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno. V elaboratu parcelacije je izkazano zagotovilo, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije iz navedenih aktov. Prvostopenjski organ je preveril še, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen. Glede na to je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe.

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski organ) pa je zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijana sklep in odločbo prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ se je strinjal z odločitvijo in razlogi prvostopenjskega organa ter zavrnil kot neutemeljene tudi vse pritožbene ugovore tožnika.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi mejne obravnave, ki je bila opravljena 14. 9. 2009; v času izvedbe mejne obravnave pa je še bila v veljavi odločba o razlastitvi Upravne enote Škofja Loka z dne 7. 3. 2009 in s katero je bila lastniku sosednje parcele 926/1 B.B. po nujnem postopku vzeta lastninska pravica. Ker je bila navedenemu odvzeta lastninska pravica z odločbo državnega organa pred njeno dokončnostjo in pravnomočnostjo, navedeni v času mejne obravnave ni bil lastnik zemljišča 926/1, temveč je bila v času mejne obravnave lastnica RS, saj v času mejne obravnave niso bile odpravljene vse posledice prvostopenjske geodetske odločbe, ki je bila odpravljena s sodbo Upravnega sodišča opr. št. U 2025/2008 z dne 19. 5. 2009. V času izvedbe mejne obravnave niso obstajali vsi pogoji za njeno izvedbo, B.B. kot nelastnik zemljišča parcele 926/1 ni mogel dajati pravno veljavnih in zavezujočih izjav. Meja med parcelama 926/1 in 909/3 se tako na podlagi mejne obravnave ne more šteti za urejeno, saj pri B.B. v trenutku, ko je potekala mejna obravnava, ni bila podana procesna predpostavka sposobnosti biti stranka v postopku. S tem so bistveno kršene določbe ZUP, saj je sposobnost biti stranka v postopku procesna predpostavka. Te situacije ne popravi dejstvo, da je na mejni obravnavi sodelovala RS, ki je bila nova lastnica, saj kot lastnica parcele 926/1 ni bila vabljena. Do trenutka mejne obravnave niso bile odpravljene vse posledice odločbe geodetskega organa z dne 28. 5. 2008, ki je bila odpravljena s sodbo Upravnega sodišča opr. št. U 2025/2008. Posledica odpravljene odločbe geodetskega organa, s katero so nastale nove parcele, je bila namreč tudi razlastitvena odločba, ki je B.B. te parcele odvzela. Zato bi bilo treba pred novo mejno obravnavo odpraviti vse pravne posledice, ki so nastale iz odpravljene odločbe geodetskega organa z dne 28. 5. 2008, v skladu z določbo 1. odstavka 281. člena ZUP, a to ni bilo storjeno. Razlastitvena odločba je bila odpravljena šele z odločbo drugostopenjskega organa z dne 19. 9. 2009, torej po mejni obravnavi, ki je bila opravljena 14. 9. 2009. B.B. – lastnik razlaščene parcele 926/1 je odločbo prejel po mejni obravnavi 25. 9. 2009, iz obrazložitve odločbe z dne 19. 9. 2009 pa izhaja, da bo potrebno v razlastitvenem postopku v okviru pripravljalnih del ponovno izvesti parcelacijo. Država pa je z izvedbo mejne obravnave dne 14. 9. 2009 parcelacijo dejansko začela že pred tem, kar je preuranjeno in napačno. Mejna obravnava dne 14. 9. 2009 in posledično celoten postopek parcelacije ne more imeti pravne veljave, ne za B.B. in ne za ostale udeležence parcelacije, še zlasti pa ne za tožnika kot lastnika sosednje parcele 909/3. B.B. dne 14. 9. 2009 ni bil lastnik parcele 926/1 in ni mogel dati pravno veljavnih izjav, na mejno obravnavo pa je bil vseeno vabljen kot lastnik parcel št. 926/1 in 957/1. Republika Slovenija kot lastnica (ki čez 5 dni zopet ni bila več lastnica) pa je po pooblastilu Vlade RS bila zastopnik le za parcele 909/4, 909/5, 954/5, 954/6, za katere je bila vabljena, kot izhaja iz vabila z dne 18. 8. 2009 in je torej le za te parcele lahko dajala veljavne izjave, v nobenem primeru pa ne za parcelo 926/1. Z izpodbijano odločitvijo so bile kršene določbe 3. odstavka 30. člena ZEN, na podlagi katerih mora geodetsko podjetje vabiti na glavno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel, kot tudi 1. odstavek 31. člena, ki določa, da na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče. Kršen je bil tudi 5. odstavek 31. člena ZEN – če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel iz 1. odstavka tega člena ne soglašajo z njenim potekom, si mora geodet prizadevati za sporazum med njimi. Če ga ne more doseči, določi potek predlagane meje geodet. Lastniki parcel iz 1. odstavka 31. člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo. Tako ni mogoče uporabiti fikcije, ki jo določa ZEN, da v primeru, če lastniki svoje meje ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Prav tako je bila kršena določba 1. odstavka 32. člena ZEN, po katerem je zapisnik mejne obravnave sestavni del elaborata ureditve meje in ga podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Odločba geodetskega organa, ki temelji na mejni obravnavi z dne 14. 9. 2009, je nezakonita, saj bi pravno veljavne izjave za parcelo št. 926/1 lahko dajala le Republika Slovenija, ker je bila ta v času mejne obravnave lastnica parcele št. 926/1, pri vseh nadaljnjih procesnih dejanjih pa je bil lastnik, ki je lahko podajal pravno veljavne izjave, ponovno B.B. in ne več Republika Slovenija. Tožeča stranka še meni, da je bila nepravilno uporabljena tudi določba 49. člena ZEN. Upravni postopek evidentiranja parcelacije, ki je bil opravljen pred ureditvijo meje v sodnem postopku, je v posledici tega nezakonit. Procesna dejanja, ki jih je opravila RS, v konkretnem postopku zaradi pomanjkanja legitimacije strank v tem postopku ne morejo ustvarjati pravnih posledic. Tožnik sodišču predlaga, da sodišče vpogleda v spisno dokumentacijo upravnih spisov ter v listine v sodnih spisih Upravnega sodišča opr. št. U 1661/2008 in U 2025/2008 ter v odločbo MOP z dne 19. 9. 2009. Sodišču predlaga naj izpodbijana sklep in odločbo prvostopenjskega organa odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo kot strankama z interesom posredovalo v odgovor tudi Republiki Sloveniji in Občini Škofja Loka. Republika Slovenija v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Enako sodišču predlaga Občina Škofja Loka.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik je v postopku za izdajo izpodbijanih sklepa in odločbe prvostopenjskega organa sodeloval v svojstvu stranke (oziroma stranskega udeleženca) kot (tedaj) preživljalec po pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanke A.A. kot zemljiškoknjižne lastnice parcele št. 909/3 k.o. ..., z vpisano prepovedjo odsvojitve in obremenitve v njegovo korist v zemljiški knjigi. Kolikor se odločitvi v izpodbijanih aktih nanašata (tudi) na parcelo 909/3, je z izpodbijanim sklepom odločeno, da se upravni postopek evidentiranja urejenega dela meje med parcelo 926/1 in sosednjo parcelo 909/3, ki poteka od zemljiškokatastrske točke 6458 do zemljiškokatastrske točke 6459, v kateri se dotika parcele 909/6, prekine, ter z izpodbijano odločbo, da se kot urejen evidentira del meje parcele 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/4 (v 1. točki izreka), in sicer po izvedenem postopku ureditve meje in parcelacije, ki ga je vodilo geodetsko podjetje, in izvedenem upravnem postopku na podlagi zahteve za evidentiranje urejene meje in parcelacije, ki jo je vložila Republika Slovenija kot razlastitvena upravičenka za parcelo 926/1 (na podlagi pravnomočne odločbe o dovolitvi pripravljalnih del Upravne enote Škofja Loka z dne 20. 5. 2007). Tožnik meni, da sta izpodbijana akta nezakonita, ker B.B., ki je bil na mejni obravnavi 14. 9. 2009 udeležen kot lastnik parcele 926/1, ni mogel dajati pravno veljavnih in zavezujočih izjav (saj lastnik tedaj ni bil, pač pa je to (spet) postal šele po odpravi odločbe UE Škofja Loka z dne 7. 3. 2009 o razlastitvi, z odločbo organa druge stopnje z dne 19. 9. 2009, ki mu je bila vročena 25. 9. 2009), in to ne glede na kasneje opravljeno ustno obravnavo pri prvostopenjskem organu 9. 11. 2009, z nadaljevanjem 15. 12. 2009, na kateri je B.B. mogel biti udeležen kot tedaj spet lastnik parcele 926/1, in je v tem svojstvu na ustni obravnavi tudi sodeloval. Tožnik v tožbi ne pojasni, zakaj (pri čemer so zatrjevane okoliščine tudi protispisne, saj iz zapisnika mejne obravnave z dne 14. 9. 2009 izhaja, da sta se mejne obravnave za parcelo 926/1 udeležila kot vabljena tako B.B. – sicer razlastitveni zavezanec za del te parcele, kot tudi Republika Slovenija kot razlastitvena upravičenka) ne bi mogel v postopku (ureditve meje ter nato v upravnem postopku evidentiranja urejene meje) varovati svojih pravic ali pravnih koristi v zvezi s parcelo 909/3, v zvezi s katero je bil v postopku udeležen v svojstvu stranke. Iz zapisnika mejne obravnave z dne 14. 9. 2009 izhaja, da se (med drugim) tožnik s predlagano mejo med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3 v točki, ki se dotika parcele 909/6, ni strinjal ter je pokazal svojo mejo (prav tako sta svojo mejo pokazala A.A. in B.B., Republika Slovenija pa se je s predlagano mejo strinjala tako pri izjavljanju v zvezi s parcelo 926/1 kot s parcelo 909/6). Iz zapisnika ustne obravnave z dne 9. 11. 2009 in 15. 12. 2009 izhaja, da je tudi po ustni obravnavi ta meja ostala sporna (z njo se niso strinjali B.B., A.A. in tožnik), iz spisne dokumentacije upravnih spisov pa dalje, da je sodni postopek za ureditev te meje na podlagi poziva prvostopenjskega organa po 1. odstavku 39. člena ZEN (Uradni list RS, št. 47/06) sprožila A.A.. Glede na to je prvostopni organ na podlagi 5. odstavka 39. člena ZEN po presoji sodišča mogel izdati izpodbijani sklep. Dalje iz zapisnika mejne obravnave z dne 14. 9. 2009 izhaja, da se (med drugim) tožnik ni strinjal s predlagano mejo med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3 v točki, ki se dotika parcele 909/4, vendar svoje meje ni pokazal, ob čemer je bil opozorjen na pravne posledice po 5. odstavku 31. člena ZEN, torej da se šteje, da s predlagano mejo soglaša, zaradi česar spisna dokumentacija upravnih spisov ter relevantne zakonske določbe ne dajejo podlage za ugotovitev, da bi tožnik z odločitvijo prvostopenjskega organa o evidentiranju na mejni obravnavi določene predmetne meje (ki temelji med drugim na ugotovitvi, na podlagi pravne fikcije iz 5. odstavka 31. člena ZEN, da se tožnik z mejo, označeno na mejni obravnavi, strinja, kar enako velja za A.A. in B.B., in da je (preostala) lastnica Republika Slovenija (tako za parcelo 926/1 kot za parcelo 909/4) z mejo izrecno soglašala že na mejni obravnavi) mogel biti prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih. Ob navedenem sodišče dodaja, da so bili B.B., A.A. in tožnik (ki so z mejne obravnave odšli pred njenim zaključkom) na ustni obravnavi kljub pravni fikciji po 5. odstavku 31. člena ZEN še vprašani, ali se s potekom predlagane predmetne meje strinjajo, pa k poteku na mejni obravnavi določene meje niso podali pripomb. Zato po presoji sodišča tožnik brez podlage zatrjuje, ob sklicevanju na nepravilnosti v postopku mejne obravnave, ki se nanašajo na udeležbo lastnika (tuje - sosednje) parcele št. 926/1, da bi po njegovem mnenju predmetna meja ne mogla šteti za urejeno, posledično pa naj bi tudi celoten postopek parcelacije ne mogel imeti pravne veljave, ne le za B.B., tudi ne za ostale udeležence v postopku in torej tudi ne za tožnika, ki je bil v postopku udeležen za sosednjo parcelo 909/3. Tudi če sta za parcelo 926/1 bila udeležena v postopku mejne obravnave tako B.B. kot Republika Slovenija (sicer stranki razlastitvenega postopka glede navedene parcele), to tudi po presoji sodišča ni okoliščina, zaradi katere bi prvostopenjski organ moral zahtevo Republike Slovenije za evidentiranje urejene meje zavrniti (3. odstavek 35. člena ZEN); sicer pa sta B.B. in Republika Slovenija tisti stranki, ki bi se eventualno lahko sklicevala na to okoliščino kot nepravilnost, navedena pa glede na podatke spisne dokumentacije niti ne zatrjujeta, da bi s tem bila prizadeta v svojih pravicah (nobeden od njiju ni uporabil pravnih sredstev). Zato se na to okoliščino kot na nepravilnost tudi ne more z uspehom sklicevati tožnik, ob tem ko je v zvezi s parcelo 909/3, zaradi katere je bil udeležen kot stranka v postopku, kot je po proučitvi spisne dokumentacije v zadevi ugotovilo sodišče, mogel izkoristiti vse pravne možnosti, ki po ZEN gredo lastniku sosednje parcele. Kolikor bi iz navedb tožnika lahko izhajalo, da meni, da je bil zaradi udeležbe (tudi) B.B. v svojstvu lastnika parcele 926/1 na mejni obravnavi 14. 9. 2009 prizadet v svoji pravici sporazumevanja med lastniki parcel, med katerimi se meje urejajo, se sodišče z njim ne strinja. Pri urejanju meje med parcelo 926/1 s sosednjo parcelo 909/3 v točki, ki se dotika parcele 909/6, je po podatkih zapisnika mejne obravnave, ki jim ne oporeka, pokazal svojo mejo, na ustni obravnavi, ki je namenjena prav temu, da bi se lastniki o poteku meje sporazumeli (38. člen ZEN), in se tudi lahko sporazumejo drugače, kot je predlagano v elaboratu ureditve meje, in na kateri je bil B.B. lahko udeležen kot lastnik parcele 926/1, pa do sporazuma (med B.B. na eni strani ter A.A. in tožnikom na drugi strani) tudi ni prišlo. Urejanje dela meje parcele 926/1 s sosednjo parcelo 909/3, ki se dotika parcele 909/4, pa je bilo zaključeno na sami mejni obravnavi, ker udeleženi lastniki (razen Republike Slovenije, ki je soglašala), ob tem ko izjave o strinjanju s predlagano mejo sicer niso podali, tudi niso pokazali svoje meje (med njimi tudi ne tožnik) – 5. odstavek 31. člena ZEN; da na predlagani potek urejene meje sicer tudi nimajo pripomb, pa so izrecno povedali na ustni obravnavi 15. 12. 2009. Ker je po presoji sodišča prvostopenjski organ predmetni postopek evidentiranja urejene meje izvedel pravilno in zakonito, je na podlagi enotnega elaborata ter 49. člena ZEN mogel odločiti nato tudi o delu zahteve za evidentiranje parcelacije parcele 926/1. Ker je sodišče spoznalo, da izpodbijana sklep in odločba ne posegata v tožnikove pravice ali pravne koristi ter da sta odločitvi glede tožnika pravilni in zakoniti, je njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, ZUS-1).

Tožnikov stroškovni zahtevek pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.