Jedro

Čeprav Pogodba določa, da se premija za uspeh obračuna upoštevaje letni konsolidirani izkaz uspeha za skupino A., ne drži, da je nesklepčnost podana že zato, ker je bil tožbi priložen izkaz uspeha (le) za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000. Ali je tožeča stranka uspela izkazati, da je do premije za uspeh za leto 2000 upravičena ali ne, je stvar dokaznega postopka. V njem je potrebno ugotoviti, ali jo je upravičena zahtevati na podlagi izkaza uspeha, ki ga je priložila. Navedeno ni stvar materialnopravne presoje, ki bi jo sodišče lahko naredilo v okviru presoje o sklepčnosti tožbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo 403.799,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku (za 1,708.920,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Tožeča stranka in pravni prednici tožene stranke so v prvi polovici leta 2000 sklenile Pogodbo o poslovodenju A. (v nadaljevanju Pogodba). Namen sklenitve Pogodbe je bilo prestrukturiranje A. in izvedba poslovnega preobrata v družbi. Tožeča stranka se je zavezala opravljati storitve poslovodenja in poslovnega svetovanja. Za ta namen naj bi skupini A. zagotovila skupino petih svetovalcev (izpolnitvenih pomočnikov). Cilj pogodbe je bila izvršitev poslovnega preobrata v družbi A. v obdobju dveh let tako, da bo konsolidirani poslovni izid v drugem letu prestrukturiranja oziroma sanacije pozitiven, nesolventnost odpravljena, A. pa pozicioniran za nadaljnjo profitabilno rast v prihodnjih dveh letih (2. člen Pogodbe).

- Plačilo za delo tožeče stranke je bilo sestavljeno iz treh delov: začetno mobilizacijsko nadomestilo, fiksno mesečno nadomestilo za posameznega izpolnitvenega pomočnika ter premija za uspeh, ki se obračuna upoštevaje letni revidiran konsolidiran izkaz uspeha za skupino A. v višini 25 % od osnove, ki jo predstavlja celotni dobiček po obračunu davkov, povečan za amortizacijo, pri čemer se od osnove odštejejo morebitne neposredne subvencije, prejete v obračunskem letu (4. člen Pogodbe).

7. Tožeča stranka zahteva plačilo premije za uspeh za čas od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ima Pogodba naravo podjemne pogodbe ter da se je tožeča stranka zavezala opraviti storitve, ki po svoji vsebini predstavljajo obligacijo uspeha. Presodilo je, da je višina premije za uspeh nedoločljiva, zato je uporabilo 623. člen Obligacijskega zakonika, in na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca za revizijo samo določilo višino premije za uspeh, do katere je upravičena tožeča stranka. Sodišče druge stopnje je zavzelo nasprotno stališče, in sicer, da je premija za uspeh določljiva ter da je prisoja premije odvisna od doseganja ciljev Pogodba. Kljub temu je prvostopenjsko sodbo spremenilo na podlagi presoje, da je tožba nesklepčna.

8. Revizijski očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodišče druge stopnje ni zapisalo, na podlagi katere alineje 358. člena ZPP je prvostopenjsko sodbo spremenilo, ni utemeljen. S tem ni zagrešilo očitane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodba zaradi tega ni ostala neobrazložena. Iz obrazložitve izhaja, da je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP (ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo četrtega odstavka 4. člena Pogodbe). Ne drži, da tega ne bi smelo storiti, ker naj bi bilo dejansko stanje nepopolno oziroma napačno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je sicer zapisalo, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker naj bi bila med strankama sporna le višina premije za uspeh, ter zato, ker naj bi bila premija nedoločljiva, vendar pa je nato tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, ki se ne opira na navedena nepopolno ugotovljena dejstva.

9. Nesklepčnost naj bi bila po mnenju pritožbenega sodišča podana zato, ker tožeča stranka svoj zahtevek za plačilo premije za uspeh za leto 2000 utemeljuje z (le) 9-mesečnim revidiranim konsolidiranim izkazom uspeha. Revizijski očitek, da je presoja o nesklepčnosti tožbe napačna, je utemeljen. Drži, da je tožeča stranka zahtevala plačilo premije za uspeh za leto 2000(1), v dokaz poslovanja A. z dobičkom pa predložila poročilo o reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000 (pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 25. 10. 2005). Vendar pa tožba zato ni nesklepčna. Čeprav Pogodba v četrtem odstavku 4. člena določa, da se premija za uspeh obračuna upoštevaje letni konsolidirani izkaz uspeha za skupino A., ne drži, da je nesklepčnost podana že zato, ker je bil tožbi priložen izkaz uspeha (le) za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000. Ali je tožeča stranka uspela izkazati, da je do premije za uspeh za leto 2000 upravičena ali ne, je stvar dokaznega postopka. V njem je potrebno ugotoviti, ali upravičenje izhaja iz izkaza uspeha, ki ga je priložila. Navedeno ni stvar materialnopravne presoje, ki bi jo sodišče lahko naredilo v okviru presoje o sklepčnosti tožbe. V konkretnem primeru tako ne drži, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

10. Ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (Pogodbo) in presodilo, da tožba ni sklepčna, je dejansko stanje ostalo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno (kot ugotavlja sodišče druge stopnje samo). Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Glede na to, da je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo po uradni dolžnosti (v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava), ker je presodilo, da tožba ni sklepčna, jo je Vrhovno sodišče vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje, da bo to presodilo še preostale pritožbene navedbe tožeče stranke ter pritožbo tožene stranke.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje, skladno s svojimi stališči, da je bil med strankama sporen tudi temelj zahtevka (in ne le njegova višina) ter da je bila višina sporne premije določena oziroma določljiva, ponovno presoditi pritožbi tožeče in tožene stranke. Pri tem revizijsko sodišče opozarja, da je tožeča stranka v pripravljalnih vlogah pojasnila, da je izkaz uspeha za obdobje od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000 priložila zato, ker je bilo pred tem poslovno leto A. drugačno od koledarskega, nato pa je bilo spremenjeno tako, da sta bila koledarsko in poslovno leto enaka. Leto 2000 naj bi bilo zato skrajšano, zaradi česar naj bi bil izkaz uspeha sestavljen le za obdobje od 1. 4. 2000 le do 31. 12. 2000. Ali je zahtevek za plačilo na podlagi navedenega izkaza uspeha utemeljen ali ne, je stvar dokazne ocene. Če je bilo poslovno leto skrajšano skladno z zakonom, ni razloga, da zahtevek na podlagi skrajšanega izkaza zgolj zato ne bi bil utemeljen.

12. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Za čas od 1. 4. 2000 do 31. 12. 2000.