Jedro

73. člen ZDen v primeru, ko je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno, napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in tam določene kriterije za določanje višine odškodnine. Zakonodajalec je s to določbo želel ohraniti produkcijske sposobnosti zavezancev in v skladu s tem namenom tudi napotil na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če tega namena ne bi imel, bi v ZDen določil, da gre zavezancem pravica do odškodnine v tistem obsegu, v kolikor je bil posel odplačen oziroma v višini vloženih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je upravičenec do odškodnine po 73. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) D. d.d. Novo mesto, (točka 1 izreka), zavezanec za plačilo odškodnine pa je Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana, Mala ulica 5/IV (2. točka izreka). V točki 3 izreka je nato odločilo, da je zavezanec po 73. členu ZDen dolžan upravičencu do odškodnine za nepremičnine - poslovni prostor v pritličju stanovanjske hiše z desne strani, stoječe na zemljišču parc. št. 384 hiša - dvorišče, v času nacionalizacije pripisani pod vl.št. 803 k.o. sedaj pripisani pod vl. št. 1160 k.o., na naslovu 84 (prej št. 44), plačati odškodnino v obliki obveznic, izdanih v ta namen, v višini 53.057,00 DEM v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe. V skladu s 104. členom Zakona o nepravdnem postopku trpi stroške tega postopka nasprotni udeleženec Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana (točka 4 izreka). Zoper ta sklep se je pritožila nasprotna udeleženka Slovenska odškodninska družba d.d.. V pritožbi navaja, da gre po 73. členu ZDen zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Sodišče je odškodnino določilo v znesku 53.057,00 DEM. Po določbah ZDen (ne izrecno 73. člena ZDen) se šteje, da je odplačnost podana, če dana vrednost preseže 30% vrednosti premoženja oziroma je podana neodplačnost, če dana vrednost ne doseže 30% vrednosti premoženja. V tem primeru je premoženje ocenjeno na 53.057,00 DEM, iz pogodbe o prenosu pravice uporabe z dne 10.1.1980 pa je razvidno, da je za poslovni prostor, ki je predmet določitve odškodnine z izpodbijanim sklepom, pravna prednica predlagateljice dala le odškodnino (celo ne kupnino) v skupnem znesku 53.985,05 dinarjev. Navedena vrednost, valorizirana po določbah Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja znaša le 3.903,95 USD (vrednost 1 USD je 19.3596 din, koeficient za leto 1980 je 1,4) oziroma na dan izdaje izpodbijanega sklepa 8.205,76 DEM, kar je le 15,46% vrednosti nepremičnine. Tako odplačnost pridobitve v smislu določb ZDen sploh ni podana in ni pogojev za določitev odškodnine po tem členu. Zgolj podrejeno pa pritožnica meni, da bi bilo potrebno določiti odškodnino le v višini valorizirane kupnine oziroma odškodnine po pogodbi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in v zadevi samo odloči. Predlagatelj je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril. Navaja, da novote v pritožbi niso dopustne in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrne kot neutemeljeno. Pritožba ni utemeljena. Namen ZDen je v tem, da se popravijo krivični posegi v premoženje, ki so bili storjeni na podlagi predpisov in drugih prisilnih ukrepov državnih organov proti koncu druge svetovne vojne in v določenem času po njenem prenehanju. Hkrati pa ZDen v skladu z načeli pravne države z vrsto institutov in pravnih mehanizmov varuje javni interes slovenske družbe in pridobljene pravice pravnih subjektov. Kriterij, po katerem je ZDen določil zavezance, je torej varstvo javnega interesa, zasebne lastnine in prepoved bistvene okrnitve dejavnosti pravnih subjektov z družbenim kapitalom, v sredstvih katerih so nepremičnine, ki naj se v postopku denacionalizacije vrnejo upravičencem (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-323/94 z dne 11.5.1995; Ur. l. 42/95, s katero je bilo odločeno, da določba 73. člena ZDen ni v neskladju z Ustavo). Družbene pravne osebe, v katerih premoženju so stvari, ki se po ZDen vrnejo upravičencem, so po določbi prvega odstavka 51. člena ZDen zavezanke za vrnitev teh stvari. Zavezanke so ne glede na to, ali so to premoženje pridobile odplačno ali neodplačno. Upravičenja, ki jih imajo družbene pravne osebe pa so različna glede na to, ali so nepremičnine pridobile odplačno ali ne. Po določbi 73. člena ZDen gre zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah tega zakona nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, odškodnina pa pripada zavezancu v obliki obveznic v breme Slovenskega odškodninskega sklada (sedaj Slovenske odškodninske družbe d.d.). Pritožbeno sodišče ne sprejema stališča pritožnice, da je odplačnost podana le takrat, če dana vrednost preseže 30 odstotkov vrednosti premoženja, saj ZDen kaj takega v 73. členu ne določa. V primeru odločanja o odškodnini po 73. členu ZDen ni mogoče smiselno uporabiti določb ZDen, ki govorijo o pojmu neodplačnega podržavljenja. ZDen v posameznih izrecno določenih primerih določa, kdaj ima pojem neodplačnosti drugačen pomen, kot ga sicer ima v pravni terminologiji - pridobitev premoženja brez kakršnegakoli nadomestila ali nasprotne izpolnitve (glej drugi odstavek 90. člena v povezavi z določbo 4. člena ZDen ter določbo 72. člena ZDen). 73. člen ZDen v primeru, ko je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno, napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in tam določene kriterije za določanje višine odškodnine. Zakonodajalec je s to določbo želel ohraniti produkcijske sposobnosti zavezancev in v skladu s tem namenom tudi napotil na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če tega namena ne bi imel, bi v ZDen določil, da gre zavezancem pravica do odškodnine v tistem obsegu, v kolikor je bil posel odplačen oziroma v višini vloženih sredstev. Tako pa je očitno pretehtalo dejstvo, da bi v primeru, da denacionalizacije ne bi bilo, družbene pravne osebe nepremičnine obdržale med svojimi sredstvi oziroma bi bila tudi ta sredstva predmet lastninjenja. ZDen tako pravico do odškodnine zanika le tistim, ki so nepremičnine pridobili neodplačno. Poleg že navedenega je treba poudariti še, da se je v letu 1980 (ko je pravna prednica predlagatelja po ugotovitvi sodišča prve stopnje pridobila sporni poslovni prostor in sorazmerni delež stavbnega zemljišča na podlagi pogodbe o prenosu pravice uporabe poslovnih prostorov, sklenjene s takratno Občino Črnomelj dne 10.1.1980, za te nepremičnine pa je plačala odškodnino v znesku 53.985,05 takratnih din) cena nepremičninam formirala na trgu, tudi družbeno pravne osebe pa so kot pravni subjekti v pravna razmerja vstopale svobodno in so bile enakopravni partnerji. Sodišče prve stopnje torej kot materialno pravno podlago za določanje višine odškodnine v tem primeru, ko gre za pogodbo iz 1980. leta, pravilno uporabilo določbe Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80, 30/87, 20/89, 44/90; ZRPPN), ki ga je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti glede na prehodno določbo drugega odstavka 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97). Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Tako tudi ne pride v poštev uporaba Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Ur. l. RS. št. 24/92), ki se uporablja le za prevrednotenje odškodnin, ki so bile dane v denarju ob podržavljenju.