Jedro

Glede na revizijsko neizpodbojno dejansko ugotovitev, da tožnik toženki ni pojasnil, da je stanovanje že prodal in bo imela neizdaja izbrisne pobotnice za posledico razdrtje pogodbe, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da toženec škode ni mogel predvideti in je zato tudi ni dolžan povrniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 648,66 EUR, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek za škodo, ki naj bi tožniku nastala z vrnitvijo dvojne are kupki tožnikovega stanovanja A. L. zaradi tega, ker naj bi toženec kršil pogodbo, s katero je prodal navedeno stanovanje tožniku.

2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Pri odločanju je upoštevalo naslednja nesporna dejstva: - tožnik se je kot kupec stanovanja s pogodbo zavezal plačati tožencu kupnino v treh obrokih, pri čemer je zadnji obrok zapadel v plačilo 15. 3. 2005, na ta dan pa je bil toženec tudi dolžan tožniku izročiti stanovanje; - obročno plačilno kupnine sta pravdni stranki zavarovali z ustanovitvijo hipoteke v korist toženca kot prodajalca, ki se je zavezal po prejemu plačila celotne kupnine izstaviti tožniku izbrisno dovoljenje za vsa bremena na prodanem stanovanju; - tožnik je kupnino plačal v pogodbenih rokih in se vknjižil kot lastnik stanovanja, toženec pa mu kljub pisnemu pozivu z dne 7. 8. 2005 ni izdal izbrisne pobotnice; - tožnik je že 3. 8. 2005 sklenil prodajno pogodbo glede prodaje spornega stanovanja s kupko A. L., vendar je prišlo do razdrtja te pogodbe ker tožnik ni izpolnil dogovorjene pogodbene obveze, da bo prodana nepremičnina bremen prosta; - zaradi razdrtja pogodbe je tožnik kupki A. L. vrnil dvojno aro.

3. Poleg tega je pritožbeno sodišče tudi upoštevalo dejanske ugotovitve, da je tožnik v dopisu tožencu z dne 8. 7. 2005 navedel le, da potrebuje izbrisno pobotnico zaradi prodaje stanovanja, pri tem pa ni pojasnil, da je nadaljnjo prodajno pogodbo že sklenil in ima lahko neizdaja izbrisne pobotnice za posledico razdrtje pogodbe ter vračilo dvojne are. Tega tožencu ni pojasnil niti v telefonskem razgovoru, niti mu ni posredoval izvoda pogodbe, da bi tako lahko sam razbral kakšne bodo posledice morebitne kršitve pogodbe.

4. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča iz „razloga zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka“. V skladu s prvim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je edini trenutek v katerem se presoja predvidljivost škode, trenutek kršitve pogodbe. Ta določba ne zahteva, da so dolžniku znane konkretne posledice škodnega dejanja. Zadoščalo naj bi že, da bi bilo za toženca objektivno predvidljivo, da bo tožniku zaradi konkretne kršitve nastala škoda v določeni višini. Toženec je javni stanovanjski sklad, ki bi moral ravnati s profesionalno skrbnostjo. Sodišče se tudi ni opredelilo do vprašanja, kaj za prometnost določene nepremičnine pomeni dejstvo, da je to stanovanje obremenjeno z zastavno pravico. Za toženca naj bi bil z zadostno verjetnostjo predvidljiv tudi obseg škode, saj ta znaša zgolj 10 % vrednosti stanovanja. Zmotno naj bi bilo stališče sodišča, da je toženec na podlagi tožnikovega ravnanja po prejemu njegovega dopisa z dne 9. 8. 2005 upravičeno štel, da se tožnik s predvideno dinamiko izdaje izbrisnih pobotnic strinja. Sodišče poleg tega ni presojalo pritožbenih navedb v zvezi s krivdno obliko ravnanja toženca. Po mnenju revidenta je toženec kršil pogodbo namerno in bi bilo sodišče zato dolžno uporabiti drugi odstavek 243. člena OZ. Vrnitev dvojne are je vsekakor posledica, ki je običajna v primeru nemožnosti prodaje.

5. Revizija je bila poslana vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožencu, ta pa je na revizijo odgovoril in zahteval povrnitev stroškov.

6. Revizija ni utemeljena.

7. V predvidljivi obseg škode, nastale zaradi kršitve pogodbe, spadajo kršitve tistih interesov, ki so običajno povezani z izpolnitvenim ravnanjem, h kateremu je zavezana pogodbena stranka.(1) Dolžnik je dolžan povrniti tisto škodo, ki je zanj predvidljiva v trenutku kršitve pogodbe. Toženčeva odškodninska obveza se tako razteza na tiste primere škode, ki jih je potem, ko je tožnik plačal celotno kupnino za stanovanje, lahko pričakoval zaradi tega, ker tožniku ni takoj izdal izbrisne pobotnice. Pri tem je treba upoštevati, da neizdaja izbrisne pobotnice sama po sebi ni mogla povzročiti nikakršne škodne posledice. Tožniku je škoda nastala zato, ker pred razpolaganjem s spornim stanovanjem ni poskrbel za izbris hipoteke in se je k temu pogodbeno zavezal v relativno kratkem roku. Odškodninsko breme bi zato lahko prevalil na toženca le v primeru, če bi ga obvestil, da je s stanovanjem že razpolagal in kakšne bodo konkretne posledice kršitve nove prodajne pogodbe. Le v takem primeru bi za toženca škoda postala predvidljiva in bi bile tako podane predpostavke njegove odškodninske obveznosti. Glede na revizijsko neizpodbojno dejansko ugotovitev(2), da tožnik toženki ni pojasnil, da je stanovanje že prodal in bo imela neizdaja izbrisne pobotnice za posledico razdrtje pogodbe, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da toženec škode ni mogel predvideti in je zato tudi ni dolžan povrniti. S tem v zvezi je tudi popolnoma neutemeljena revizijska trditev, da je toženec ravnal namerno v smislu določbe drugega odstavka 243. člena OZ. Po revizijskih navedbah je toženec odlašal z izdajo izbrisne pobotnice zato, ker je s kupci stanovanj želel vzpostaviti etažno lastnino in istočasno urediti izbris hipotek. Tak interes toženca je povsem legitimen ob nadaljnjem pogoju, da ni povezan s povzročitvijo predvidljive škode. Zato tožencu tudi ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi, ki jih je revident izrecno uveljavljal, pritožbeno sodišče pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev revidentovega predloga za povrnitev pravdnih stroškov. Utemeljen pa je stroškovni zahtevek respondenta, ki je argumentirano odgovoril na revizijo. Stroški so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.

Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 243. člena OZ in sodbo VS RS III Ips 50/2010 z dne 20. 3. 2013. Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).