Jedro

V čem naj bi bilo materialno pravo ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabljeno, tožnik ne obrazloži. Revizija izhaja iz predpostavke, da dejansko stanje ni bilo oziroma ni bilo popolno ugotovljeno in da bi bila odločitev sodišča drugačna, če ne bi bilo izvedeniško mnenje strokovno nepopolno, neobjektivno in nepravilno. Vendar zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, št. 6029365 z dne 3. 3. 2008 in 5. 6. 2008, ter za priznanje invalidnosti I. kategorije s pravico do invalidske pokojnine. Ugotovilo je, da za invalidnost I. kategorije niso izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Izpodbijani odločbi temeljita na mnenju invalidskih komisij, ki ugotavljata invalidnost III. kategorije. Tudi komisija za izvedenska mnenja, ki jo je angažiralo sodišče prve stopnje, je ugotovitvam invalidskih komisij pritrdila.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na skladna mnenja tako invalidskih komisij kot komisije za izvedenska mnenja, ki je v sodnem postopku opravila izvedensko delo, je presodilo, da ni bilo potrebe po zaslišanju članov komisije.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložil tožnik, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da so mnenja vseh treh izvedenskih organov skladna, strokovno pravilna in popolna, in tudi ne s stališčem, da v primeru, ko gre za skladnost izvedenskih organov zavoda, medicinsko izvedeništvo v sodnem postopku ni potrebno. Ne strinja se niti s tem, da izjemno dolga odsotnost iz delovnega okolja ni bistvena okoliščina, ki bi govorila v prid invalidnosti I. kategorije. Že same ugotovitve izvedencev in diagnoze bolezni kažejo, da ni sposoben za svoje delo v polnem delovnem času. Omejitve, ki so postavljene, praktično onemogočajo opravljanje tožnikovega poklica (v njegovem poklicu ni fizično in psihično nezahtevnega in enostavnega dela). Mnenje sodnih izvedencev je pomanjkljivo, zlasti glede na ugotovitve izvensodne izvedenske institucije – Kliničnega inštituta za MDŠP. Postopek sodnega izvedenstva je bil rutinski, pri dr. R. je bil tožnik največ 10 minut in ni odgovoril na nobeno vprašanje, le prebral je, kar je imel zapisano, pri dr. K. je bil le 5 minut. Z drugimi ni kontaktiral. Tak pregled ni omogočil strokovne in osebne obravnave, odvzeta mu je bila možnost objektivnega, strokovnega, zavzetega obravnavanja, sodišče pa je z izpodbijano sodbo tako obravnavo potrdilo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Ni je mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Mogoče jo je vložiti le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. točka drugega odstavka 339. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. točka drugega odstavka 339. člena), če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moral opraviti (10. točka drugega odstavka 339. člena), če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. točka drugega odstavka 339. člena); zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje; in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

7. V čem naj bi bilo materialno pravo ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabljeno, tožnik ne obrazloži. Revizija izhaja iz predpostavke, da dejansko stanje ni bilo oziroma ni bilo popolno ugotovljeno in da bi bila odločitev sodišča drugačna, če ne bi bilo izvedeniško mnenje strokovno nepopolno, neobjektivno in nepravilno. Vendar zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tudi bistvenih kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče druge stopnje, revizija ne konkretizira.

9. Zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da v reviziji zatrjevani razlogi niso podani, kar ima za posledico njeno zavrnitev (378. člen ZPP).