Jedro

Morebitni predhodni konflikti med delavcem in delodajalcem ne morejo predstavljati poslovnega razloga, istočasno pa taki konflikti tudi ne morejo biti ovira za nastanek poslovnega razloga oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če do nastanka utemeljenega poslovnega razloga dejansko pride neodvisno od teh konfliktov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 6. 2009, za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 25. 7. 2009 dalje do zaključka obravnave pred sodiščem prve stopnje in za plačilo odškodnine v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Ugodilo pa je zahtevku za plačilo razlike plače za mesec maj 2009 v znesku 1.071 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od po odvodu davka in prispevkov ugotovljenega neto zneska.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank v sporu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V zvezi z zavrnjenim delom tožbenega zahtevka je soglašalo, da je na strani tožene stranke obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je zaradi upada prometa v letu 2009 prenehala potreba po tožničinem delu pomočnice vodje marketinga in tožena stranka tožnici ni mogla ponuditi zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu. Ob dokazanem poslovnem razlogu je štelo za nebistvena nesoglasja, do katerih je predhodno prišlo med tožnico in vodstvom tožene stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne zanika ugotovitev sodišča, da je v letu 2009 glede na spremenjene tržne razmere res prišlo do zmanjšanja obsega poslovanja tožene stranke in zmanjšanje potreb po njenem delu. Vendar bi moralo sodišče upoštevati, da je dejansko prišlo do sporne odpovedi zaradi predhodnih konfliktov z vodstvom tožene stranke v zvezi z domnevnim samovoljnim pismom lastnikom tožene stranke in glede sklepanja pogodbe za odkup nove grafične podobe tožene stranke, v zvezi s katerimi je predhodno tožena stranka tožnici tudi predlagala sporazumno prenehanje zaposlitve oziroma ji znižala plačo. Zmanjšanje obsega poslovanja je bil tako le navidezni razlog za sporno odpoved. Poleg tega je sodišče zmotno presodilo, da tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi nadaljevanja dela na delovnem mestu tajnice, ki se je v tem času izpraznilo, čeprav je imela tožnica končano V. stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za navedeno delovno mesto, res da naravoslovno matematične smeri. Tako tudi do ponudbe nadaljevanja zaposlitve na navedenem delovnem mestu ni prišlo, ker je tožena stranka tožnico označevala za konfliktno osebo, ne pa ker ne bi izpolnjevala pogojev za opravljanje teh del. 4. V odgovoru je tožena stranka navajala, da revizijski razlogi niso podani in predlagala zavrnitev revizije. Pri tem je poudarila, da je zaradi krize v gradbeništvu, na katerega je bila vezana proizvodnja tožene stranke, in s tem povezanem slabšanjem poslovnih rezultatov morala v nadaljevanju odpustiti še več drugih delavcev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Tožnica v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če prenehajo potrebe po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Ob taki opredelitvi morebitni predhodni konflikti med delavcem in delodajalcem ne morejo predstavljati poslovnega razloga, istočasno pa taki konflikti tudi ne morejo biti ovira za nastanek poslovnega razloga oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če do nastanka utemeljenega poslovnega razloga dejansko pride neodvisno od teh konfliktov.

9. Ker je sodišče prepričljivo ugotovilo, da je v prvih mesecih leta 2009 neodvisno od konfliktov s tožnico zaradi razmer na trgu prišlo do znatnega upada prometa tožene stranke in do slabšanja njenih poslovnih rezultatov, da je zaradi tega tožena stranka omejila nekatere marketinške aktivnosti (nastopanje na sejmih) in da je bilo v tem času zaključeno delo na novi grafični podobi tožene stranke, kar se je nanašalo tudi na tožničin delokrog, je utemeljeno presodilo, da je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po tožničinem delu pomočnice vodje marketinga, oziroma da je bil na strani tožene stranke podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu navedenih določb ZDR. Zato tožničine subjektivne ocene, da naj bi k sporni odpovedi bistveno prispevala predhodna nesoglasja med njo in vodstvom tožene stranke in da naj bi šlo le za navidezni poslovni razlog, ni bilo mogoče upoštevati, oziroma na obstoj dejanskega poslovnega razloga in zakonitost odpovedi takšna ocena tožnice ne more vplivati.

10. Sodišče je prepričljivo ugotovilo, da tožnica ni imela ustrezne smeri strokovne izobrazbe, pa tudi ne ustreznih delovnih izkušenj za delo na delovnem mestu tajnice, ki se je sicer po podaji sporne odpovedi pri toženi stranki sprostilo zaradi odločitve dotedanje tajnice, da se upokoji. Ker tudi drugih ustreznih prostih del pri toženi stranki ni bilo na razpolago, je sodišče utemeljeno presodilo, da sporna odpoved ni bila nezakonita tudi glede na določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR ter obveznosti ponudbe druge ustrezne zaposlitve delavcu.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec trpi svoje stroške ne glede na izid postopka.