Jedro

Ker gre za več različnih zahtevkov, ki se uveljavljajo zoper več tožencev in imajo različno dejansko podlago, se dopustnost revizije presoja glede vsakega zahtevka posebej. Vrednost nobenega od njih ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti prvemu tožencu in tretji toženki njune revizijske stroške, vsakemu v znesku 2.380,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je od tožencev na temelju 258. člena Zakona o gospodarskih družbah (1) zahtevala plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi kršitev dolžnosti tožencev kot članov uprave tožeče stranke. Prvemu in drugemu tožencu je očitala, da sta v času, ko sta opravljala mandat uprave (od 16. 12. 1997 do 6. 5. 2004), zmotno odločila o znižanju plač zaposlenim za 30 % in hkratnem izplačilu dodatkov za popoldansko in nočno delo v višini 70 % urne postavke. V letu 2002 naj bi nekaterim delavcem tudi nesorazmerno povišala plače. Prvemu tožencu in tretji toženki je tožeča stranka prav tako očitala, da sta v času, ko sta opravljala mandat uprave (od 6. 5. 2004 do 28. 2. 2006), zmotno odločila o znižanju plač zaposlenim in hkratnem izplačilu dodatkov za popoldansko in nočno delo. Poleg tega naj ne bi ravnala z zadostno skrbnostjo pri sklepanju pogodbe o nakupu igralnih avtomatov ter naj bi prepozno vložila vlogo za podaljšanje koncesije za opravljanje dejavnosti igralnice Casino 3000. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo 858.313,37 EUR, zavrnilo zaradi odpovedi tožeče stranke temu delu tožbenega zahtevka (I. točka izreka). V preostalem delu (glede plačila 368.401,54 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljenega (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke (III., IV. in V. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II., III., IV. in V. točki izreka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri je uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 390. člena ZPP. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki. Nanjo sta odgovorila prvi toženec in tretja toženka ter v pravočasnem odgovoru predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP). V primeru kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje „Ugotovitev vrednosti spornega predmeta“ in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije (2). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če pa imajo tožbeni zahtevki različno dejansko in/ali različno pravno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP), pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).

8. Tožbeni zahtevek je v delu, ki se izpodbija z revizijo (368.401,54 EUR), sestavljen iz več postavk. Znesek 126.482,20 EUR predstavlja škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi ravnanj prvega in drugega toženca pri izplačilu dodatkov (97.782,61 EUR) ter nesorazmernem povišanju plač nekaterim delavcem (28.699,59 EUR). Znesek 241.919,34 EUR pa predstavlja seštevek škode zaradi nepravilnega izplačila dodatkov (86.048,70 EUR), nepravilnosti pri nakupu igralnih avtomatov (60.907,36 EUR) ter prepozno vložene vloge za podaljšanje koncesije za igralniško dejavnost poslovne enote Casino 3000 (94.963,28 EUR) s strani prvega toženca in tretje toženke. Ker gre za več različnih zahtevkov, ki se uveljavljajo zoper več tožencev in imajo različno dejansko podlago, se dopustnost revizije presoja glede vsakega zahtevka posebej. Vrednost nobenega od njih ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije v gospodarskih sporih, zato revizija ni dovoljena in jo je sodišče zavrglo (377. in 374. člen ZPP). Prav tako pa v konkretnem primeru ne gre za medsebojno soodvisnost odločitve o posameznih tožbenih zahtevkih ali za povezanost več zahtevkov glede skupnih pravnih vprašanj, ki naj bi bila razrešena z revizijo (peti odstavek 367. člena ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

9. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške in mora prvemu tožencu in tretje toženki povrniti njune stroške revizijskega postopka. Vrhovno sodišče je prvemu tožencu in tretje toženki priznalo priglašeno nagrado za odgovor na revizijo v višini 1.927,80 EUR, materialne stroške v višini 23,68 EUR, oboje povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost. (1) Ur. l. RS, št. 30/1993, 29/1994, 45/1994, 82/1994, 20/1998, 32/1998, 37/1998, 84/1998, 6/1999, 54/1999, 31/2000, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002, 93/2002. (2) Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007, III Ips 137/2007 z dne 29. 1. 2008, III Ips 119/2008 z dne 13. 10. 2008, III Ips 250/2008 z dne 15. 11. 2009, III Ips 75/2008 z dne 21. 12. 2010.