Jedro

Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča o zavrženju toženkine pritožbe, ni sklep iz četrtega odstavka 384. člena, zoper katerega bi bila revizija vedno dovoljena. Pač pa sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim je postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela ne presega 40.000,00 EUR (če stranka tudi v primeru izdane sodbe ne bi imela direktne revizije) in je sodišče posebej ne dopusti.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 28. 8. 2014 sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 27. 8. 2012 obdržalo v veljavi v višini 31.017,30 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Zoper navedeno sodbo je toženka vložila pritožbo. Sodišče prve stopnje jo je kot prepozno zavrglo.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo in ga potrdilo.

4. Toženka zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Uveljavlja pravočasnost vložene pritožbe. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da revizija ni bila dopuščena in da je toženka vložila direktno revizijo. To izhaja iz poimenovanja vloge in iz njene vsebine. Z njo izpodbija sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi njene pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to njeno pritožbo zavrglo.

8. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP). Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, vendar ne v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (prvi in drugi odstavek 384. člena ZPP). Revizija pa je vselej dovoljena le zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže (tretji odstavek 384. člena ZPP).

9. Izpodbijani sklep ni sklep iz tretjega odstavka 384. člena, saj z njim ni bila zavržena pritožba niti potrjen sklep sodišča prve stopnje, da se revizija (pač pa pritožba) zavrže. To je sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim je postopek pravnomočno končan, zoper katerega revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela ne presega 40.000,00 EUR in je sodišče posebej ne dopusti.(1) Pri izbiri zahteve za pravno varstvo zoper sklep, zoper katerega revizija ni vselej dovoljena, je namreč ključna presoja, kakšno pravno sredstvo bi stranka imela v primeru, če bi se postopek v tej zadevi končal s sodbo.(2)

10. Ker izpodbijana vrednost 31.017,30 EUR ne dosega revizijskega praga, toženka tudi v primeru izdane sodbe ne bi imela direktne revizije. Zato je nima niti zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju njene pritožbe in s katerim se je postopek pravnomočno končal. 11. Vrhovno sodišče je na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino nedovoljeno revizijo.

12. Odločitev, da toženka sama krije svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom te odločbe.

(1) Primerjaj L. Ude v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga GV Založba in Založba Uradni list, Ljubljana 2009, str. 566. (2) Primerjaj M. Ovčak Kos in Ž. Razdrih v Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija - civilnopravni spori, Odvetnik, leto 2015, številka 71.