Jedro

Ker zatrjevana kršitev postopka, povezana z zavrnitvijo predloga za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja, ni verjetno izkazana, niso izpolnjeni zakonski pogoji za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 4.148,30 EUR z zamudnimi obrestmi, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo povrnitev dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmernega njegovemu uspehu v pravdi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Zavrnilo je očitke, naslovljene na odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja. Zatrjevane pomanjkljivosti izvedenskega mnenja so se namreč nanašale bodisi na posamezne napake, ki jih toženka v pravdi ni pravočasno uveljavljala, bodisi na dela, ki niso bila predmet vtoževanih računov.

3. Toženka je v predlogu za dopustitev revizije nasprotovala odločitvi o zavrnitvi predloga za zaslišanje izvedenca. S tem naj bi sodišče zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V predlogu je povzela stališča Vrhovnega sodišča, zavzeta v zadevi II Ips 464/2006 (ne da bi jo navedla) glede vprašanja, kdaj je zaradi zagotovitve strankine pravice do izjave treba ugoditi njenemu predlogu za zaslišanje izvedenca. Nato je navedla, da je v pripravljalni vlogi opredelila, kaj naj bi bilo predmet zaslišanja, ta predlog pa se je nanašal na ugotovitev odločilnega dejstva, od katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka. Ves postopek je namreč trdila, da dela niso bila izvedena dovolj strokovno in kvalitetno. To je želela dokazati z izvedenskim mnenjem. Ker je bilo mnenje zelo skopo, je želela izvedencu na obravnavi postaviti številna vprašanja, ki so ostala nepojasnjena.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Toženkin predlog za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja je izpodbijana sodba zavrnila z utemeljitvijo, da se toženkini očitki o njegovih pomanjkljivostih, ki se nanašajo bodisi na napake, ki niso bile pravočasno zatrjevane, bodisi na napake, ki niso predmet zahtevka, ne nanašajo na odločilna dejstva. Ker je treba dokaz izvesti le, če in kolikor se nanaša na odločilna dejstva, toženka pa v predlogu za dopustitev revizije ni obrazloženo nasprotovala stališču, da se predlog za zaslišanje izvedenca ne nanaša na odločilna dejstva, zatrjevana kršitev postopka ni verjetno izkazana. Glede na to pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

6. Po navedenem je Vrhovno sodišče toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).