Jedro

Ker video nadzor ni bil uveden nezakonito, tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni bila nezakonita. Tožena stranka je na podlagi pregleda usklajenih video posnetkov in računalniške evidence ugotovila, da je tožnik, in ne kdo drug, storil očitane kršitve. To pomeni, da je dokazala utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot ga je navedla v pisni odpovedi.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Presodilo je, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik storil očitane kršitve s tem, ko v dneh med 1. in 15. 10. 2013 ni evidentiral naročil in izdajal računov, posegal v računalniški sistem, ni odvajal prejetega denarja in je kršil pravila o higienskem minimumu. S tem je naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršil svoje obveznosti, določene v pogodbi o zaposlitvi in splošnih aktih tožene stranke. Video nadzor delovnih prostorov je bil uveden zakonito in je bilo dopustno posnetke uporabiti tudi za delovno pravne postopke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Kot neutemeljene je zavrnilo tudi tožnikove pritožbene očitke o neverodostojnosti podatkov iz računalniškega sistema.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno odločilo, da je bil video nadzor gostinskih delavcev zakonit. Šlo je izključno za nadzor zaposlenih, ki je v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1) urejen zelo restriktivno in ga tudi ni mogoče opravičiti z ureditvijo v avtonomnem aktu tožene stranke. Brez dokazne podlage je ugotovitev sodišča, da je tožena stranka imela načelni pristanek reprezentativnega sindikata za izvajanje spremljanja dela zaposlenih. Za tožnika so sporni in neverodostojni izpisi iz računalniškega sistema. Ker sta obe dokazni osnovi (video nadzor in računalniški izpisi) sporni, ju tožena stranka ne bi smela upoštevati. Zanika storitev očitanih kaznivih dejanj in zoper njega tudi ni bil uveden noben kazenski postopek. Sodišču druge stopnje očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je „zadevo zaključevalo v nasprotju z določbo 8. člena ZPP, ker opazno ni izvedlo vse potrebne dokaze in tudi ni odločilo po temeljiti in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in tudi ne vseh dokazov skupaj“.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar ne navede, katere od kršitev iz te določbe, ki so lahko revizijski razlog, sploh uveljavlja in s čim naj bi jih sodišče storilo.

8. V reviziji navede le, da je glede video nadzora „drugostopenjsko sodišče sledilo oceni prvostopenjskega in se niti ni potrudilo, da bi strokovno pojasnilo oziroma obrazložilo svojo odločitev“. Tak očitek ni utemeljen. Sodišče je v zvezi z video nadzorom odgovorilo na pritožbene navedbe. Sicer pa je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje dovolj natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Izpodbijana sodba vsebuje zadostne razloge, da jo je mogoče preizkusiti. Zato smiselno zatrjevani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni podan. Enako velja tudi za očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z ugotavljanjem kršitev na podlagi pregleda računalniških izpisov.

9. Revizijske trditve, ki se sicer sklicujejo na domnevne kršitve določb pravdnega postopka, pomenijo le poskus uveljavljanja nedovoljenega revizijskega razloga. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Upoštevaje vsebino revizije je revizijska presoja izpodbijane sodbe omejena le na presojo pravilne uporabe materialnega prava glede zakonitosti uporabe video posnetkov v dokazne namene v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede drugega očitka, neverodostojnosti računalniških izpisov, gre namreč evidentno le za nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča. 12. ZVOP-1 v določbi 77. člena urejen video nadzor v delovnih prostorih. V skladu z navedeno določbo se izvajanje video nadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi (prvi odstavek). Video nadzor se lahko izvaja le glede tistih delovnih prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek). Izrecno pa je prepovedano izvajati video nadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih (tretji odstavek). Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja video nadzora vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju (četrti odstavek), delodajalec pa se mora pred uvedbo video nadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom (peti odstavek).

13. Kot je razvidno iz izvedenega dokaznega postopka, je tožena stranka navedene obveznosti iz 77. člena ZVOP-1 izpolnila, zakoniti zastopnik tožene stranke pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča ustrezno utemeljil razloge, zaradi katerih je bil video nadzor v delovnih prostorih tožene stranke uveden (domnevne nepravilnosti pri ravnanju zaposlenih, kraje in goljufije in veliki manjki blaga) in o nedoseganju zatrjevanih namenov z milejšimi sredstvi. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje s sindikatom.

14. Ker video nadzor ni bil uveden nezakonito, tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni bila nezakonita. Tožena stranka je na podlagi pregleda usklajenih video posnetkov in računalniške evidence ugotovila, da je tožnik, in ne kdo drug, storil očitane kršitve. To pomeni, da je dokazala utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot ga je navedla v pisni odpovedi. Neutemeljene so revizijske navedbe o zanikanju storitve kaznivega dejanja. Tožena stranka je v odpovedi navedla le, da ima tožnikovo ravnaje vse znake določenega kaznivega dejanja in ne, da je kaznivo dejanje storil. Predvsem pa izpodbijana sodba (in tudi prvostopna sodba) temelji na presoji, da je tožena stranka dokazala v odpovedi prav tako navedeni razlog iz druge alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V zvezi s to presojo revizija nima nobenih relevantnih navedb, kot tudi ne karkoli drugega, kar bi morda kazalo na zmotno uporabo materialnega prava oziroma na nezakonitost odpovedi iz kakšnega drugega razloga.

15. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Izrek o stroških je v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).