Jedro

Pogoj za uporabo 41. člena ZVPot je le pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnika tožita na plačilo obresti od predplačil, danih za nakup stanovanja. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da sta tožnika imela možnost plačati kupnino tudi ob prevzemu stanovanja. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dokazni oceni sodišča prve stopnje glede pogojenosti nakupa in potrdilo sodbo.

Revizijo vlagata tožnika zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revidenta menita, da je sodišče kršilo 286., 257. in 5. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog glede zaslišanja tožnikov. Dokazni predlog je bil predlagan pravočasno, sicer po prvem naroku, vendar brez lastne krivde, ker je toženec šele po prvem naroku ugovarjal, da sta imela tožnika možnost vpliva na vsebino pogodbe. To pomeni tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotna uporaba materialnega prava pa je podana, ker je jasno, da je tožena stranka pogojevala nakup stanovanja. To izhaja že iz vsebine same pogodbe kot tudi dejstva, da je tožena stranka kot močnejša stranka pripravila pogodbo. Prav tako je nelogično, da bi tožeča stranka brezplačno kreditirala toženo stranko. Predlagata, da se reviziji ugodi tako, da se zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje.

Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

1. Glede procesnih kršitev: Očitane procesne kršitve niso podane. Ne drži namreč navedba revidentov, da je šele po zaslišanju toženca postalo sporno, ali je bila prodaja stanovanja pogojevana ali ne. Toženec je pravočasno na prvem naroku izrecno navedel (glej tretji odstavek na strani 2 zapisnika z 23.8.2005), da tožeči stranki ni bil postavljen pogoj predplačila kupnine. Tožeča stranka bi tako lahko že takrat to navedbo prerekala in tudi predlagala dokaze, pa tega ni storila. Tako je revizijski očitek neutemeljen.

2. Glede zmotne uporabe materialnega prava: Pogoj za uporabo 41. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS 20/98) je le pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine. Ali je tožena stranka pogojevala nakup stanovanja z vnaprejšnjim plačilom kupnine ali ne, je dejansko vprašanje. Za odločitev v tej zadevi je tako bistvena ugotovitev, da toženec tožnikoma ni postavil kot pogoj za prodajo stanovanja, ki je bilo grajeno za trg, vnaprejšnje plačilo kupnine. Drugačne revizijske navedbe (da že iz same pogodbe izhaja, da je bilo plačilo pogojevano, da je to nelogično, da je pogodbo pripravila tožena stranka..) pomenijo nedovoljeno izpodbijanje dejanskih ugotovitev. Če pa tožnika menita, da je sodišče kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP, bi to morala izrecno uveljavljati, ker na procesne kršitve revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Glede na povedano je materialnopravno pravilna odločitev, da se zahtevek na plačilo obresti od predplačil zavrne.

Ob tem revizijsko sodišče še dodaja, da je tožba nesklepčna, saj tožnika nista nikoli zatrjevala, da je toženec pogojeval nakup stanovanja. Citiranje členov zakona namreč ne more nadomestiti navedb stranke. Za sklepčnost tožbe tako ne zadostuje navedba tožnikov, da zahtevata plačilo obresti v skladu z 41. členom ZVPot. Potrebno bi bilo tudi navesti, da je bila prodaja stanovanja s strani toženca pogojevana. Zahtevek tožnikov je tako neutemeljen že iz tega razloga.

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (378. člen ZPP).