Jedro

Z odločbo z dne 13. 7. 2011 je že bilo pravnomočno odločeno o bolniškem staležu za obdobje od 12. 7. do 18. 7. 2011 ter še za dan 19. 7. 2011, za katerega je bilo odločeno, da je od tega dne tožnik zmožen za delo, ni pa bil določen datum, do kdaj oziroma v katerem obdobju je zmožen za delo. Zato ni ovir za odločanje o bolniškem staležu od 20. 7. 2011 dalje oziroma do 15. 8. 2011, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se datum 19. 7. 2011 nadomesti z datumom 20. 7. 2011. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo tako, da je v odločbi toženca št. ... z dne 14. 6. 2011 v drugem odstavku izreka odpravilo ugotovitev, da je tožnik od 12. 7. 2011 dalje zmožen za delo (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je ugotovilo, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo po 4 ure dnevno, zaradi poškodbe izven dela tudi od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011. Obenem je s sklepom tožbo v delu za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela tudi za čas od 22. 10. 2011 do 4. 12. 2011, zavrglo.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženec že tekom postopka opozoril, da je bilo o začasni nezmožnosti tožnika od 12. 7. 2011 dalje odločeno v novem postopku imenovanega zdravnika in sicer z odločbo z dne 13. 7. 2011, ki je bila izdana na podlagi novega predloga osebnega zdravnika z dne 8. 7. 2011, v katerem je ta predlagal bolniški stalež od 5. 7. 2011 dalje in sicer je bilo z navedeno odločbo odločeno, da je tožnik od 12. 7. 2011 do 18. 7. 2011 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, od 19. 7. 2011 dalje pa je za delo zmožen. V kolikor se tožnik s tem, da je od 19. 7. 2011 dalje zmožen za delo ni strinjal, bi moral odločbo imenovanega zdravnika izpodbijati pred zdravstveno komisijo, česar pa ni storil. O začasni nezmožnosti za delo od 19. 7. 2011 dalje je bilo tako odločeno z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 13. 7. 2011. Zato je tožba tožnika v delu, kjer je zahteval ugotovitev, da je bil v obdobju od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 začasno nezmožen za delo po 4 ure dnevno, nedopustna in bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Sodišče prve stopnje pa je kljub navedenemu začasno nezmožnost tožnika v navedenem obdobju ugotavljalo, ker naj bi izpodbijana odločitev zdravstvene komisije za čas od 12. 7. 2011 dalje zajemala tudi kasnejša obdobja, za obdobje, za katerega tožniku bolniški stalež še ni bil odobren, pa tožnik še vedno izkazuje pravni interes. Toženec meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo o začasni nezmožnosti tožnika za delo v obdobju od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 storilo bistveno kršitev določb postopka in sicer 63. in 75. člena ZDSS-1 in 274. člena ZPP, prav tako pa je zmotno uporabilo materialno pravo. Glede na to, da je bilo o začasni nezmožnosti za delo tožnika od 12. 7. 2011 dalje odločeno v novem postopku pred imenovanim zdravnikom, tožnik ne more uveljavljati, da je bil zaradi odločbe zdravstvene komisije z dne 14. 6. 2011, ki jo v predmetnem sporu izpodbija, prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, ker mu začasna nezmožnost za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno v obdobju od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 ni bila priznana. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v obdobju od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 zavreči tudi ob uporabi 274. člena ZPP, saj je bilo o tem, da je tožnik od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011, ko je osebni zdravnik ugotovil nadaljnjo začasno nezmožnost tožnika za delo, že dokončno in pravnomočno odločeno z odločbo imenovanega zdravnika z dne 13. 7. 2011. Osebna zdravnica je v predlogu imenovanemu zdravniku z dne 8. 7. 2011 predlagala ugotovitev, da je tožnik od 5. 7. 2011 dalje nezmožen za delo, imenovani zdravnik pa je z odločbo z dne 13. 7. 2011 odločil, da je tožnik od 12. 7. 2011 do 18. 7. 2011 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, od 19. 7. 2011 dalje pa je za delo zmožen. To po mnenju toženca pomeni, da je bil zahtevek po ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo od 19. 7. 2011 dalje zavrnjen. Osebna zdravnica tožnika pa je nadaljnjo začasno nezmožnost za delo ugotovila z dnem 16. 8. 2011, pred tem datumom pa ni predlagala ugotovitve začasne nezmožnosti za delo na podlagi 244. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb 63. člena in 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) in določbe 274. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 63. člena ZDSS-1 presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 14. 6. 2011. S citirano odločbo je toženec spremenil prvostopno odločbo imenovanega zdravnika z dne 17. 5. 2011 tako, da je tožniku za čas od 12. 5. 2011 do 11. 7. 2011 priznal bolniški stalež po 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela ter odločil, da je od 12. 7. 2011 dalje zmožen za delo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec z dne 13. 7. 2011 izdal novo odločbo, s katero je odločil, da je tožnik zaradi poškodbe izven dela v staležu po 4 ure dnevno tudi od 12. 7. 2011 do 18. 7. 2011, od 19. 7. 2011 dalje pa zmožen za delo. S citirano odločbo je torej toženec drugače kot v odločbi z dne 14. 6. 2011, odločil, da je tožnik od 12. 7. do 18. 7. 2011 začasno nezmožen za delo po 4 ure dnevno.

Glede na takšno odločitev in dodatno, ker je to je uveljavljal tudi tožnik na prvem naroku za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno v odločbi z dne 14. 6. 2011 v drugem odstavku odpravilo ugotovitev, da je tožnik od 12. 7. 2011 dalje zmožen za delo.

Zoper kasnejšo odločbo izdano dne 13. 7. 2011 tožnik nedvomno pritožbe ni vložil tako, da je postala dokončna in pravnomočna in sicer v obsegu, kot je bilo odločeno v izreku. To pa ima za posledico, da za isto obdobje o bolniškem staležu ni mogoče odločiti drugače, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do posega v pravnomočno odločbo. V pravnomočno odločbo pa v rednem postopku ni mogoče poseči. Z odločbo z dne 13. 7. 2011 je pravnomočno o bolniškem staležu, razen za obdobje od 12. 7. do 18. 7. 2011, odločeno samo še za 19. 7. 2011, ko je odločeno, da je od tega dne dalje zmožen za delo. Ni pa določen datum do kdaj, oziroma v katerem obdobju, je tožnik za delo zmožen. Tako, da pravnoformalno tudi odločba v takšnem obsegu ni mogla postati pravnomočna in ni nikakršnih formalnih ovir za odločanje o bolniškem staležu za obdobje od 20. 7. do 15. 8. 2011, ko je bil bolniški stalež tožniku ponovno odprt. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi delno ugodilo in sicer glede datuma 19. 7. 2011 in v skladu z določbo 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je datum 19. 7. 2011 nadomestilo z datumom 20. 7. 2011. V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Takšna odločitev ni v nasprotju z odločbo 63. člena ZDSS-1, ker je bil z dokončno odločbo z dne 14. 6. 2011 tožnik prizadet v svojih pravicah za čas od 12. 7. 2011 dalje. Takšna odločitev pa tudi glede na vse obrazloženo ni v nasprotju z določbo 274. člena ZPP, niti z določbo 75. člena ZDSS-1. Pritožba zmotno navaja, da je bilo z odločbo z dne 13. 7. 2011 o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo odločeno za obdobje od 19. 7. do 15. 8. 2011. Po določbi 75. člena ZDSS-1 pa se tožba zavrže, če je bila vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Tožnik pritožbe zoper odločbo z dne 13. 7. 2011 ni vložil in je v tem postopku tudi izrecno ne izpodbija.