Jedro

Tožnik izpodbija dokončno odločbo z dne 14. 6. 2011, v zvezi s katero je procesna predpostavka za vložitev tožbe izpolnjena. Ali je tožnikov zahtevek utemeljen, glede na to, da je bila za obdobje, za katero uveljavlja začasno nezmožnost za delo, izdana nova odločba, ki je ni izpodbijal, je stvar pravilne uporabe materialnega prava. Tega revizijskega razloga pa revizija ne uveljavlja.

Če je z odločbo z dne 13. 7. 2011 pravnomočno odločeno, da je tožnik od 19. 7. 2011 dalje zmožen za delo, to lahko kvečjemu pomeni, da zahtevek za odpravo določbe z dne 14. 6. 2011 in za priznanje pravic po 19. 7. 2011 ni utemeljen; tudi to pa sodi pod revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga revizija ne uveljavlja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v odločbi tožene stranke št. 260000-13717/2010/19 z dne 14. 6. 2011 odpravilo ugotovitev, da je tožnik od 12. 7. 2011 dalje zmožen za delo in ugotovilo, da bil začasno nezmožen za delo po 4 ure dnevno zaradi poškodbe izven dela od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011. V delu, kjer je tožnik zahteval začasno nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela tudi za čas od 22. 10. 2011 do 4. 12. 2011, je tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da odločitev utemeljujejo zapleti pri zdravljenju, ki jih je opisal lečeči kirurg.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je datum 19. 7. 2011 nadomestilo z datumom 20. 7. 2011, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) v povezavi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) in 274. členom ZPP. Navaja, da bi moral tožnik, če je menil, da je prizadet v svojih pravicah, uveljavljati varstvo pravic zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 13. 7. 2011 pred zdravstveno komisijo. Ker tega ni storil, sodišče ni imelo podlage za presojo, ali je bil od 19. 7. 2011 do 15. 8. 2011 začasno nezmožen za delo oziroma zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Sodišče bi moralo tožbo ob pravilni uporabi 63. člena ZDSS-1 in 274. člena ZPP zavreči. Novo odločanje o začasni nezmožnosti za delo prekine prejšnje trajanje začasne nezmožnosti. Z odločbo imenovanega zdravnika z dne 13. 7. 2011 je bilo pravnomočno odločeno o delazmožnosti tožnika za čas od 12. 7. 2011 do 18. 7. 2011 (skrajšan delovni čas) in tudi za čas od 19. 7. 2011 dalje (ponovno delazmožen). Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se pritožbi ugodi in se tožba zavrže. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Mogoče jo je vložiti le zaradi določenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP), pri čemer niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Obseg revizijskega preizkusa je omejen na revizijske navedbe.

7. Tožnik si je v avgustu 2010 zlomil levo zapestje in bil zaradi tega večkrat operiran. Za sporno obdobje je osebna zdravnica podala predlog z dne 16. 5. 2011 imenovanemu zdravniku za odobritev bolniškega staleža po štiri ure z obrazložitvijo, da je pri tožniku ponovno predviden operativni poseg. Imenovani zdravnik je izdal odločbo 17. 5. 2011 in odločil, da je tožnik od 3. 3. 2011 do 25. 3. 2011 začasno nezmožen za delo, od 26. 3. 2011 do 11. 5. 2011 je zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, od 12. 5. 2011 pa je za delo zmožen. Na tožnikovo pritožbo je zdravstvena komisija dne 14. 6. 2011 odločitev imenovanega zdravnika spremenila tako, da je odločila, da je tožnik začasno zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno tudi od 12. 5. 2011 do 11. 7. 2011. Od 12. 7. 2011 dalje pa je zmožen za delo. Imenovani zdravnik je 13. 7. 2011 izdal novo odločbo, da je tožnik od 12. 7. 2011 do 18. 7. 2011 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po štiri ure dnevno, od 19. 7. 2011 pa je ponovno zmožen za delo. Ta stalež je bil tožniku odobren zaradi fizioterapije. Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo zdravstvene komisije z dne 14. 6. 2011, zoper odločbo z dne 13. 7. 2011 in zoper odločbe, ki so še sledile, pa varstva pravic ni uveljavljal. 8. Revizija izrecno uveljavlja le relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 63. členom ZDSS-1 in 274. členom ZPP, ki ni podana.

9. Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (prvi odstavek 63. člena ZDSS-1). Socialni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali jo je vložila prepozno (drugi odstavek 63. člena ZDSS-1). Sklicujoč se na citirano določbo tožena stranka spregleda, da tožnik v tem sodnem sporu ne izpodbija odločbe z dne 13. 7. 2011, zoper katero se ni pritožil. Le v tem primeru bi se bilo mogoče sklicevati na 63. člen ZDSS-1. Tožnik izpodbija dokončno odločbo z dne 14. 6. 2011, v zvezi s katero pa je procesna predpostavka za vložitev tožbe izpolnjena. Ali je tožnikov zahtevek utemeljen, glede na to, da je bila za obdobje, za katero uveljavlja začasno nezmožnost za delo, izdana nova odločba, ki je ni izpodbijal, pa je stvar pravilne uporabe materialnega prava. Tega revizijskega razloga pa revizija ne uveljavlja.

10. Zmotno je tudi sklicevanje na 274. člen ZPP. Ta v prvem odstavku sicer res določa, da predsednik senata izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če je (med drugim) stvar že pravnomočno razsojena. V obravnavanem primeru ne gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj je predmet tega spora dokončna odločba z dne 14. 6. 2011 in ne odločba z dne 13. 7. 2011. Če je z odločbo z dne 13. 7. 2011 pravnomočno odločeno, da je tožnik od 19. 7. 2011 dalje zmožen za delo, to lahko kvečjemu pomeni, da zahtevek za odpravo določbe z dne 14. 6. 2011 in za priznanje pravic po 19. 7. 2011 ni utemeljen; tudi to pa sodi pod revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga revizija ne uveljavlja.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.