Jedro

Pritožnica v pritožbi uveljavlja le razloge, zaradi katerih po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče druge stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščino na podlagi oporoke in zakona dedujejo sinova zapustnice A. A. in B. A. ter hči C. A.. Ugotovilo je, katero premoženje sestavlja zapuščino, in katere pravice iz zapuščine gredo posameznim dedičem.

2. Zoper ta sklep sta se pritožila dediča C. A. in B. A.. Sodišče druge stopnje je njunima pritožbama ugodilo in je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo glede nepremičnin parc. št. 176/1, 178/3, 178/9 in 177 vse k. o. ... in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnilo je, da je z navedenimi nepremičninami zapustnica razpolagala v oporoki in jih je razdelila med pritožnika in sina A. A.. Ker bi bilo treba za izvedbo oporočne volje zapustnice opraviti parcelacijo, je sodišče prve stopnje štelo, da oporoke ni mogoče izvršiti in je namesto oporočnega izvedlo dedovanje na podlagi zakona. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je taka odločitev materialnopravno zmotna. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj dediče pozove, da založijo predujem za geodetsko odmero in po odmeri ponovno odloči o dedovanju v skladu z zapustničino oporoko. Šele, če dediči predujma ne bodo založili, bo sodišče prve stopnje lahko štelo, da izvršitev oporoke ni mogoča. 3. Zoper odločitev sodišča prve stopnje dedinja C. A. vlaga laično pritožbo. Navaja, da je sklep D 276/2020 z dne 5. 7. 2021 postal pravnomočen, da so vsi bratje dobili nujni delež, da je bila le ona spregledana in da je pridobila dokument, iz katerega je razvidno, kako sorodniki barantajo s premoženjem staršev.

4. Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem in dedič A. A. je nanjo odgovoril. Opozarja, da pritožba ni utemeljena, ker v njej ni nobenega zakonsko dopustnega pritožbenega razloga, delno pa je tudi nerazumljiva. Pojasnjuje, da je bil sklep, ki ga omenja pritožnica, sklep o napotitvi na pravdo in ker dediči niso vložili tožbe, se je zapuščinski postopek nadaljeval. Navaja, da ni res, da je bila pritožnica spregledana, navedbe o najdenem dokumentu pa so tako nerazumljive, da se do njih ne more opredeliti. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrže kot neutemeljeno in mu povrne stroške postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Čeprav določba govori le o razveljavitvi sodbe, je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, da ustavno-skladna razlaga narekuje odločitev, da mora biti to pravno sredstvo dostopno tudi v nepravdnem postopku, če gre za sklep, s katerim se tako kot s sodbo dokončno ureja pravno razmerje med udeleženci postopka.

7. ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklep sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožnica bi zato v pritožbi morala utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico udeležencev do pritožbe, oziroma zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8. Sodedič v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da pritožnica teh razlogov v pritožbi ne uveljavlja. Navaja le razloge, zaradi katerih pa po 357.a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP). Razlaga, da se to stroškovno pooblastilo uporablja tudi v pritožbenih postopkih po 357.a členu ZPP, se je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že ustalila (na primer sklep Cp 4/2021 in tam navedene odločbe).