Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je izvršitev oporoke glede teh 4 spornih nepremičnin v stanju, kot so sedaj, nemogoča, saj je potrebna odmera nepremičnin. V zvezi s tem sodišče druge stopnje dodaja, da oporoka kljub temu, da je ni mogoče izvršiti oziroma opraviti vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo v delu, kot izhaja iz oporoke, ni nejasna ali nedoločna, saj iz nje natančno izhaja, kako se naj sporne nepremičnine razdelijo med dediče, pokojna pa je v oporoki tudi navedla, naj se sporne nepremičnine odmerijo.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v točki IV izreka delno razveljavi, in sicer glede nepremičnin parc. št. 176/1, 178/3, 178/9 in 177, vse k.o. ... ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom za dediče pokojne na podlagi oporoke in zakona razglasilo sina A. A., sina B. B. in hči C. C. v deležih, kot izhajajo iz točk III in IV izreka (točka I izreka), ugotovilo, da zapuščina predstavlja nepremičnine parc. št. 178/4, 179, 196/2, *230, 178/5, 196/5, 187, 199/2, 199/3, 199/1, 200/9, 200/8, 200/7, 176/1, 178/3, 178/14, 178/9, 178/12, 186/2, 182/1, 195, 177, 201/2, 201/3, 201/4, vse k.o. ..., do celote, stanje na TRR v višini 0,52 EUR na dan 20. 10. 2020 in neizplačana denarna sredstva pri D. D. v višini 116,23 EUR (točka II izreka), odločilo, da na podlagi oporoke A. A. prevzame parc. št. 179, 200/9, 200/8, 200/7, 178/14, 178/12 in 182/1, vse k.o. ..., do celote, C. C. pa parc. št. *230 in 178/5, obe ..., do celote (točka III izreka), na podlagi zakona pa prevzamejo parc. št. 178/4, 196/2, 196/5, 187, 199/2, 199/3, 199/1, 176/1, 178/3, 178/9, 186/2, 195, 177, 201/2, 201/3, 201/4, vse k.o. ..., do celote, stanje na TRR v višini 0,52 EUR na dan 20. 10. 2020 in neizplačana denarna sredstva pri D. D. v višini 116,23 EUR, A. A. do 5/7, C. C. do 1/7 in B. B. do 1/7 (točka IV izreka). Iz točke V izreka izhaja, da je oporočiteljica v volilu določila, da morajo dediči 5.000,00 EUR nameniti E. E. za lačne otroke, zato so A. A., C. C. in B. B. v skladu s svojimi dednimi deleži dolžna plačati E. E. 5.000,00 EUR. V točki VI izreka je sodišče ugotovilo, da vrednost čiste zapuščine znaša 50.000,00 EUR.

2. Zoper sklep glede nepremičnin parc. št. 176/1, 178/3, 178/9 in 177, vse k.o. ..., do celote (izhajajoč iz točke IV izreka) sta laični pritožbi vložila dediča C. C. in B. B. Iz obeh pritožb je razvidno, da se pritožnika zavzemata za spoštovanje poslednje volje pokojne, ki jo je podala v oporoki. Želita dedovati parcele, ki jima jih je namenila mati v oporoki in ne soglašata z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je izvršitev oporoke nemogoča in je parcele, ki so jima bile namenjene, na podlagi zakona razdelilo med vse tri dediče. Pritožbenih stroškov ne priglašata. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi.

3. Odgovor na pritožbi ni bil podan.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) preizkusi sodišče druge stopnje sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Ob pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožbeno sporna le še odločitev o 4 nepremičninah, ki so predmet dedovanja, in sicer so to nepremičnine parc. št. 176/1, 178/3, 178/9 in 177, vse k.o. ..., do celote.

7. Iz oporoke z dne 19. 5. 2019 izhaja, da je pokojna zapustila sinu B. B. parcele 178/9, del parcele 177, del parcele 176/1, ki se odmerijo do ceste, hčerki C. C. pa parcelo *230, na kateri stoji hiša, del parcele 177, na kateri stoji gospodarsko poslopje, parcelo 178/5 naravnost za mejnikom, do ceste mejnika in počez parcelo 178/3. Del parcele št. 178/3 pa je v izmeri približno 10 arov (za katero je navedla, da jo že sedaj hasnuje) namenila sinu F. F., ki je svoj dedni delež odstopil sodediču A. A. 8. Dedinja C. C. je na osnovi te oporoke dedovala nepremičnini parc. št. *230 in 178/5, obe k.o. ..., do celote, pritožbeno sporne so torej le še prej omenjene 4 nepremičnine, ki jih je pokojna razdelila med pritožnika in del nepremičnine parc. št. 178/3 pa je v izmeri približno 10 arov dediču A. A., zato jih je potrebno odmeriti oziroma narediti parcelacijo, da jih bo lahko sodišče prve stopnje nato razdelilo med dediče, kot izhaja iz oporoke ter bo upoštevana poslednja volja njihove matere.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je izvršitev oporoke glede teh 4 spornih nepremičnin v stanju, kot so sedaj, nemogoča, saj je potrebna odmera nepremičnin. V zvezi s tem sodišče druge stopnje dodaja, da oporoka kljub temu, da je ni mogoče izvršiti oziroma opraviti vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo v delu, kot izhaja iz oporoke, ni nejasna ali nedoločna, saj iz nje natančno izhaja, kako se naj sporne nepremičnine razdelijo med dediče, pokojna pa je v oporoki tudi navedla, naj se sporne nepremičnine odmerijo.

10. Posledično je sodišče prve stopnje sprejelo preuranjeno in v tem delu tudi materialno zmotno odločitev, ko se je glede spornih nepremičnin zaradi nemožnosti izvršitve oporoke namesto oporočnega dedovanja odločilo za izvedbo dedovanja na podlagi zakona. Zmotno je namreč štelo, da nemožnosti izvršitve oporoke ni mogoče odpraviti. Le-ta se vsekakor da opraviti z odmero spornih parcel in novo parcelacijo, v skladu z zapisom iz oporoke.

11. Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na sporne nepremičnine razveljavilo in vrnilo zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ker sta bili pritožbi vloženi le zoper odločitev v zvezi s 4. nepremičninami, navedenimi v točki IV izreka izpodbijanega sklepa, je v preostalem delu sklep sodišča prve stopnje postal pravnomočen.

12. Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo dedičem zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije – URS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen URS), prav tako pa ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje dediče C. C., B. B. in A. A. pozvalo, da založijo predujem za geodetsko odmero spornih nepremičnin in bo po tem, ko bodo nepremičnine odmerjene, ponovno odločilo o dedovanju spornih nepremičnin v skladu z zapustničino poslednjo voljo, kot izhaja iz oporoke. V primeru, če dediči predujma ne bodo založili in posledično odmera nepremičnin zaradi nesodelovanja dedičev ne bo možna, pa bo sodišče prve stopnje upoštevalo, da je izvršitev oporoke nemogoča in bo nato v nadaljevanju sprejelo temu primerno odločitev.

14. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih pritožnika nista priglasila.