Jedro

Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove preživninske zmožnosti boljše od formalno prikazanih dohodkov. Bistvena je ugotovitev, da je nasprotni udeleženec že v letu 2012 kot varnostnik zaslužil med 900 in 1000 EUR, v letu 2019, torej pred epidemijo korona virusa, pa je že prikazoval nižje formalne dohodke. Kljub temu je takrat pridobil kar dva bančna kredita (za nakup stanovanja in njegovo opremo) v skupnem znesku 490 EUR, kar nedvomno kaže na njegove neformalne vire zaslužka. Sicer pa je v tem postopku pomembno, kakšne so zmožnosti nasprotnega udeleženca, in te tudi po oceni pritožbenega sodišča niso nič manjše, kot so bile pred epidemijo ali pred letom 2012. Profil varnostnika je namreč iskan in bi si nasprotni udeleženec lahko poiskal delo za polni delovni čas.

Izrek

Pritožbi predlagateljev se delno ugodi in se preživninska obveznost, določena v I. točki izreka sklepa, zviša, tako da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati: a) za A. A.: - poleg že določene preživnine še 76,75 EUR mesečno za čas od vključno meseca oktobra 2019 do vključno meseca avgusta 2021, - poleg že določene preživnine še 96,75 EUR mesečno za čas od vključno meseca septembra 2021 do vključno meseca novembra 2021, - 205 EUR mesečno za čas od vključno meseca decembra 2021 dalje; b) za B. B.: - poleg že določene preživnine še 76,75 EUR mesečno za čas od vključno meseca oktobra 2019 do vključno meseca avgusta 2021, - poleg že določene preživnine še 91,75 EUR mesečno za čas od vključno meseca septembra 2021 do vključno meseca novembra 2021, - 200 EUR mesečno za čas od vključno meseca decembra 2021 dalje, v preostalem delu se pritožba predlagateljev in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagateljev in preživninsko obveznost, določeno s sodno poravnavo N 311/2012 s 14. 9. 2012, zvišalo, tako da je nasprotni udeleženec za mld. A. A. poleg že določene preživnine dolžan plačevati od oktobra 2019 do vključno avgusta 2021 še 61,75 EUR mesečno, od septembra 2021 do vključno novembra 2021 še 81,75 EUR mesečno, od decembra 2021 pa skupno 190 EUR mesečno, za mld. B. B. pa poleg že določene preživnine za čas od oktobra 2019 do vključno avgusta 2021 še 51,75 EUR mesečno, od septembra do vključno novembra 2021 še 76,75 EUR mesečno, od decembra 2021 dalje pa skupno 185 EUR mesečno (I.). Višji predlog predlagateljev je zavrnilo (II.), prav tako tudi predlog nasprotnega udeleženca za znižanje preživnine (III.). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep vlagata pritožbi oba predlagatelja in nasprotni udeleženec.

3. Predlagatelja vlagata pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, s predlogom, da višje sodišče sklep spremeni, tako da njunemu predlogu v celoti ugodi. Izpostavljata, da je sodišče prenizko ocenilo njune potrebe glede prehrane, ki se je v zadnjem obdobju bistveno podražila in znesek 100 EUR mesečno na osebo ne predstavlja realne ocene stroška. Že znesek 133 EUR predstavlja minimum stroškov in bi ga sodišče moralo v celoti upoštevati. Ocena stanovanjskih stroškov je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Predložila sta listine, da znašajo ti stroški v povprečju 330 EUR, ki pa se ne delijo na 4 osebe, temveč le na 3 in mesečno znašajo 110 EUR. Sodišče je zmotno ovrednotilo strošek šolskih taborov. Okoliščina, da je šola v naravi zaradi zdravstvenih ukrepov odpadla, se ne more upoštevati za vnaprej. Skupni letni strošek šolske prehrane, dejavnosti in taborov je vsaj 900 EUR letno po otroku, torej 75 EUR mesečno. Prenizko je ocenjen strošek oblačil in obutve, še posebej za A. A., ki je v fazi intenzivne rasti. Primerna višina bi bila vsaj 130 EUR mesečno po otroku. Sodišče je prenizko ovrednotilo stroške razvedrila, športnih aktivnosti in počitniških dejavnosti. Poleg stroška 50 EUR mesečno za dejavnosti predlagatelja potrebujeta oblačila in rekvizite, tako za šolske kot obšolske dejavnosti. Za rojstnodnevno organizacijo zabav znaša strošek vsaj 180 EUR letno in še vsaj 10 EUR letno za darila. Skupaj z ostalimi razvedrilnimi dejavnostmi so ti stroški vsaj 30 EUR mesečno po otroku, skupaj s stroškom dopusta in vadninami 130 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo stroška bencina, pri čemer je zakonita zastopnica izpovedala, da avto potrebuje predvsem za prevoze otrok. Po otroku ta strošek znaša vsaj 15 EUR mesečno. Sodišče neupravičeno ni priznalo stroškov inštrukcij in e-asistenta v višini 50 EUR mesečno. To pomoč otroka potrebujeta za uspešen zaključek šolanja. Nujni stroški za A. A. znašajo 674 EUR mesečno, za B. B. pa 654 EUR mesečno, in sicer brez upoštevanja e-asistenta.

4. Sodišče je napačno ocenilo zmožnosti zakonite zastopnice in neustrezno odločilo glede porazdelitve preživninskega bremena. Nasprotni udeleženec skoraj nima stikov s predlagateljema, na materi je vse breme varstva, vzgoje, organizacije in preživljanja. Zato razmerje, po katerem mati pokrije 63 % stroškov, oče pa 37 %, ni ustrezno glede na njune zmožnosti. Sedanji prihodki matere so močno povišani zaradi dodatkov iz naslova epidemije, po koncu tega obdobja pa bo njena povprečna plača 1.600 EUR in ne 2.000 EUR. Nasprotni udeleženec je zdrav in sposoben za delo, njegov način življenja in premoženje pa kažeta, da dejansko dela. Čeprav ima še eno preživninsko obveznost, bi lahko kril stroške predlagateljev v enakem obsegu kot zakonita zastopnica, ki ima še kreditne obveznosti in obveznost iz naslova leasinga v skupnem znesku 800 EUR.

5. Nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, s predlogom, da sodišče predlog predlagateljev zavrne ter ugodi njegovemu nasprotnemu predlogu in preživnino zniža. Graja dokazno oceno, da formalni dohodki niso odraz njegovega dejanskega zaslužka. Sodišče je v celoti verjelo predlagateljici, njemu pa je bilo nenaklonjeno. Za delo varnostnika, ki ga opravlja, je strokovno usposobljen, a je zaradi lažnih ovadb izgubil orožje, brez katerega ga za polni delovni čas ne more opravljati. Na izgubo dela so vplivale tako epidemija COVID kot številne ovadbe, ki jih je vložila zakonita zastopnica in s katerimi si je aktivno prizadevala, da bi mu škodovala, ne da bi se ozirala na koristi otrok. Odločbe glede razlogov, zakaj je sodišče verjelo zakoniti zastopnici glede njegovih zaslužkov, uradnim podatkom pa ne, ni mogoče preizkusiti. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo sporočilo s "fotografijo groba", za katero je trdil, da je bila prirejena, kar potrjuje zavržena ovadba, ni pa iskalo razlogov za odvzem orožja. V zvezi z zaslužki je predložil relevantne podatke in nasprotni zaključki temeljijo zgolj na domnevah. Ker si denar izposoja pri bratih, brede v dolgove. Že preživnina, ki je določena, je zanj previsoka ter je realno ne zmore plačevati. Prirejena so tudi kratka sporočila o njegovih visokih zaslužkih, ki jih je sodišče upoštevalo, kljub temu, da je samo ocenilo, da gre za ironične zapise in da takšne plače ne more imeti. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da zakonita zastopnica zasluži bistveno več in so njene preživninske zmožnosti precej boljše kot njegove, zato je utemeljen zahtevek na znižanje preživnine. Nekorektno je očitati nasprotnemu udeležencu, da si je pred epidemijo kupil stanovanje, saj je bil upravičen rešiti stanovanjski problem. Zemljiškoknjižno stanje stanovanja na Polici ni urejeno, zato ni njegov zemljiškoknjižni lastnik, temveč prejema le najemnino 100 EUR mesečno. Stiki med njim in predlagateljema se res ne izvajajo v zadostni meri, ker jih A. A. pod vplivom matere odklanja.

6. Na pritožbo predlagateljev je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

7. Pritožba predlagateljev je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

8. Če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, lahko sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino (197. člen Družinskega zakonika, DZ). Med udeleženci postopka ni sporno, da so se razmere od določitve preživnine s sodno poravnavo v letu 2012 spremenile, saj tako predlagatelja kot zavezanec vlagajo vsak svoj predlog za spremembo preživninske obveznosti1. Da so bile spremembe bistvene, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, zato je preživninsko obveznost odmerilo na novo, tako da je znova ugotavljalo potrebe zavezancev in preživninske zmožnosti staršev.

**Potrebe preživninskih upravičencev:**

9. Predlagatelja obširno grajata oceno njunih potreb (21. in 22. točka sklepa) in zatrjujeta, da te mesečno znašajo za A. A. 674 EUR (in ne 521 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), za B. B. pa 654 EUR (in ne 501 EUR).

10. Pritožbeno sodišče delno pritrjuje predlagateljema, da je sodišče posamezne stroške, ki nastajajo z njunim preživljanjem, ocenilo prenizko. To velja za strošek prehrane, ki je glede na splošno znane cene hrane in potrebe najstnikov (15 in 12 let) nedvomno višji od 100 EUR mesečno (ne glede na šolsko malico) ter ga pritožbeno sodišče ocenjuje na 120 EUR (v povprečju 4 EUR dnevno, kar zajema tako hrano kot pijačo).

11. Predlagatelja nadalje utemeljeno opozarjata, da je sodišče prenizko ovrednotilo stroške šolskih položnic. Ob ugotovitvi, da znaša strošek šolske prehrane 700 EUR letno, je sodišče otrokoma za preostale dejavnosti (tabori, izleti, ekskurzije, drugi šolski stroški) priznalo le dodatnih 80 EUR letno, kljub temu, da je ugotovilo, da povprečen strošek šole v naravi znaša 120 EUR, smučanje je bilo celo 190 EUR. Ne glede na razmere ob epidemiji, ko je bilo organiziranih aktivnosti manj, pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta predlagatelja izkazala strošek za tabore v okvirni višini 120 EUR letno, dodatno pa še kak strošek za izlet ali druge nujne šolske aktivnosti v višini 20 EUR letno, zato jima je za šolske položnice (prehrana, tabori, izleti, ekskurzije, drugi šolski stroški) priznalo 70 EUR mesečno (torej 5 EUR več kot sodišče prve stopnje).

12. Sodišče je prenizko ocenilo tudi strošek obšolskih dejavnosti v višini 500 EUR letno, ki ga je opredelilo kot strošek za razvedrilo in športne aktivnosti. Ob ugotovitvi, da znaša poln strošek vadnine 50 EUR mesečno za gimnastiko (B. B.) in enako za košarko (A. A.), dosojeni znesek ne pokriva stroškov dodatnih prostočasnih potreb, ki predlagateljema nedvomno nastajajo in sta jih v predlogu tudi opredelila (strošek praznovanj rojstnih dni, športni rekviziti, računalnik itd). Drži sicer, da so bili v času epidemije stroški za organizirane dejavnosti manjši, a je sodišče samo ugotovilo, da so zato nastali drugi stroški, povezani s krajšanjem prostega časa. Ker so prostočasne aktivnosti pomembne za zdrav, skladen razvoj otrok, prav tako to velja tudi za druženja z vrstniki, pri čemer sta te potrebe starša zmožna pokriti, je pritožbeno sodišče predlagateljema na ta račun priznalo še dodatni znesek 15 EUR mesečno (180 EUR letno), kar mora zadoščati tudi za nakup športne opreme (superge, dres, rekviziti) in organizacijo rojstnodnevnih praznovanj oziroma nakup darilc za druge otroke.

13. Sodišče prve stopnje je odločilo pravilno, ko stroškov leasinga za avtomobil ni upoštevalo kot stroškov mld. predlagateljev. Drugače pa je s stroški bencina. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikoma, da vsaj del teh stroškov nastane zaradi voženj otrok na dejavnosti, v trgovino ali na kakšen izlet, kar je ob zaslišanju potrdila tudi zakonita zastopnica in je splošno znano. Znesek potreb iz omenjenega naslova je ocenilo na 10 EUR mesečno za vsakega otroka.

14. Glede ostalih potreb pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje. Pri ugotavljanju zneska stanovanjskih stroškov je sodišče utemeljeno upoštevalo, da so v poletnih mesecih nižji. Ne drži, da bi jih v celoti razdelilo na štiri osebe, temveč je le navedlo, da so nekateri nekoliko višji zaradi obračuna oseb glede na stalno prijavo prebivališča oziroma da nastanejo tudi zaradi obiska novega partnerja zakonite zastopnice predlagateljev. Natančna matematična delitev na tretjine zato ni primerna in je ocena, da na račun stroškov bivanja na otroka odpade 85 EUR mesečno, povsem ustrezna. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni stroškov oblačil in obutve (100 EUR mesečno), saj gre ob upoštevanju ločenega priznanja zneskov za športna oblačila v okviru postavke za prostočasne dejavnosti, za realno oceno. Prepričljivi pa so tudi razlogi sodišča glede nepriznavanja stroškov za inštrukcije v osnovni šoli in stroškov e-asistenta, ki jih pavšalno pritožbeno vztrajanje o potrebi po dodatni pomoči ne ovrže. 15. Pritožbeno sodišče je tako potrebe mladoletnih predlagateljev ocenilo za 50 EUR mesečno višje kot sodišče prve stopnje, in sicer na 571 EUR za A. A. in 551 EUR za B. B. **Razmere na strani preživninskih zavezancev:**

16. Sodišče prve stopnje je preživninske zmožnosti zakonite zastopnice predlagateljev podrobno analiziralo v 38. do 44. točki sklepa in prišlo do zaključka, da bo tudi po koncu epidemije njen zaslužek skupaj z regresom okvirno znašal 2.000 EUR mesečno. Glede na ugotovitve sodišča, da so dohodki matere že pred epidemijo (v letu 2019) v povprečju znašali preko 1.500 EUR mesečno, med epidemijo pa občasno tudi preko 2.600 EUR, ta ocena ob povečanem obsegu dela, ki ga opravlja, in višjim plačam v zdravstvu ni nerazumna. Nedvomno pa je tak zaslužek dosegala ob koncu obravnave v tem postopku, kar je ključen trenutek za ugotavljanje časovnih meja pravnomočnosti. Pavšalnim pritožbenim trditvam o napačno ugotovljenih zmožnostih zakonite zastopnice predlagateljev zato ni mogoče pritrditi.

17. Nasprotni udeleženec v pritožbi neutemeljeno napada zaključek sodišča prve stopnje, da so njegove preživninske zmožnosti boljše od formalno prikazanih dohodkov. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča o preteklih in sedanjih razmerah na strani nasprotnega udeleženca, ki jih je podrobno opisalo v 24. do 37. točki sklepa. Pavšalnim očitkom, da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, zato ni mogoče pritrditi. Bistvena je ugotovitev, da je nasprotni udeleženec že v letu 2012 kot varnostnik zaslužil med 900 in 1000 EUR, v letu 2019, torej pred epidemijo korona virusa, pa je že prikazoval nižje formalne dohodke. Kljub temu je takrat pridobil kar dva bančna kredita (za nakup stanovanja in njegovo opremo) v skupnem znesku 490 EUR, kar nedvomno kaže na njegove neformalne vire zaslužka. Sicer pa je v tem postopku pomembno, kakšne so zmožnosti nasprotnega udeleženca, in te tudi po oceni pritožbenega sodišča niso nič manjše, kot so bile pred epidemijo ali pred letom 2012. Profil varnostnika je namreč iskan2 in bi si nasprotni udeleženec lahko poiskal delo za polni delovni čas. Vsako delo varnostnika ni povezano z nošenjem orožja, zato nasprotni udeleženec razloge za nezaposlenost neutemeljeno pripisuje številnim ovadbam predlagateljice. Dokazna ocena sodišča, da nasprotni udeleženec, tudi glede na njegove trditve o življenjskih stroških, zasluži (ali bi lahko zaslužil) med 1.300 in 1.500 EUR, je glede na navedeno prepričljiva in življenjska, sledi metodološkemu napotku iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter ji pritožbeno sodišče v celoti sledi. Ob tem še dodaja, da nasprotni udeleženec ni izkazal prirejenosti kratkih sporočil, ki jih je sodišče ovrednotilo le v luči medsebojnega razmerja med staršema predlagateljev in niso bila bistvena pri presoji preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca. Enako velja za zatrjevana, a neizkazana, posojila do bratov, saj ta ne pojasnjujejo, zakaj nasprotni udeleženec ne bi mogel delati več kot nekaj ur tedensko.

**Porazdelitev preživninskega bremena:**

18. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je glede na višje dohodke matere in dejstvo, da ima nasprotni udeleženec še eno preživninsko obveznost (do polnoletnega sina v višini okrog 100 EUR mesečno), breme preživljanja razdelilo tako, da ga v 36 % krije nasprotni udeleženec in v 64 % zakonita zastopnica predlagateljev. Izhodišče za presojo zmožnosti nasprotnega udeleženca je bila prav njegova delovna sposobnost, zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče slednjo upoštevalo premalo. Ker pa so zaslužki nasprotnega udeleženca ocenjeni nižje kot zaslužki zakonite zastopnice predlagateljev, ima pa še dodatno preživninsko obveznost, njegova preživninska obveznost ne more biti enakovredna.

**Sklepno:**

19. Ob upoštevanju s tem sklepom ugotovljenih potreb predlagateljev in preživninskih zmožnosti zavezancev je pritožbeno sodišče odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje obeh otrok mesečno prispevati 15 EUR več, kot je odločilo sodišče prve stopnje, tako da od meseca decembra 2021 njegova celotna preživninska obveznost za mld. A. A. znaša 205 EUR mesečno in za mld. B. B. 200 EUR mesečno, za nazaj pa je obveznost razvidna iz izreka tega sklepa. Pri tem je zneska preživnine zaokrožilo, saj temeljita na oceni potreb upravičencev in zmožnosti zavezancev in ne na natančnem matematičnem izračunu. Sodišče je sklep spremenilo na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, v preostalem delu pa je pritožbo predlagateljev ter v celoti pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

20. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih udeleženci niso priglasili.

1 Sodišče bo zaradi jasnosti odločbe izraz predlagatelj(ica) uporabilo za mld. A. A. in mld. B. B., oznako nasprotni udeleženec pa za njunega očeta C. C., tudi ko se bo opredeljevalo do nasprotnega predloga. 2 Nasprotni udeleženec na Zavodu za zaposlovanje ni prijavljen kot iskalec zaposlitve, čeprav po lastnih navedbah dela le nekaj ur tedensko. Na spletni strani je med ponudbo več oglasov, ki povprašujejo po delavcih za varovanje. Splošno znano je tudi, da v Sloveniji primanjkuje delovne sile, zato bi si nasprotni udeleženec lahko našel delo za polni delovni čas.