Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker gre v obravnavani zadevi za presojo zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Revidentova navedba o pridobljenih pravicah kot pomembnem pravnem vprašanju je pavšalna in ne ustreza standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker revident navedb ni konkretiziral in zanje ni predložil dokazov, Vrhovno sodišče ne more presoditi niti nastanka zatrjevane posledice – nezmožnost širitve dejavnosti niti ali je zatrjevana posledica za revidenta res zelo huda. Zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 12. 5. 2010. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta na tam navedenem zemljišču. V postopku je bilo ugotovljeno, da se zemljišče nameravanega posega nahaja v območju urejanja, za katerega še ni sprejet prostorski izvedbeni akt. In tudi, da se del zemljišča nameravanega posega nahaja na območju, kjer je na podlagi Uredbe o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane, prepovedano izvajanje gradnje. Tožena stranka je z odločbo z dne 2. 8. 2010 revidentovo pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi izdaje gradbenega dovoljenja zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Izpolnjevanje pogoja po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revident utemeljuje z navedbo, da je vrednost spornega predmeta opredelil v tožbi, in sicer z navedbo pcto. 22.000,00 EUR.

7. Ker gre v obravnavani zadevi za presojo zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009. 8. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

10. Izpolnjevanje pogoja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revident utemeljil z navedbo: „da gre v danem primeru za pomembno pravno vprašanje pridobljenih pravic predhodno izdanih pravnomočnih upravnih aktov, ki jih ne more izgubiti, določbe ZGO pa že zgrajene objekte dopuščajo rekonstruirati, spreminjati znotraj dograjevati, pomembno je le, da takšen objekt ima gradbeno dovoljenje, kot je to v tem primeru“.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s to navedbo ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije. Revident namreč ni natančno in konkretno navedel, katero je pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Njegova navedba o pridobljenih pravicah kot pomembnem pravnem vprašanju je pavšalna in ne ustreza standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot je opisan v 9. točki te obrazložitve. Zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

12. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

13. Revident utemeljuje obstoj zelo hudih posledic s tem, da se ukvarja s športno dejavnostjo – oddajo igrišč. Z rekonstrukcijo objekta je želel razširiti svojo ponudbo na fitnes center, savne in spremljajoče dejavnosti, ker mu samo sedanja dejavnost ne zadošča za uspešno poslovanje. Navaja, da utegne imeti izpodbijana odločitev zanj hude gospodarske posledice, saj bo onemogočen v opravljanju pridobitne dejavnosti, kar je v času recesije zanj huda posledica.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident s to navedbo zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) bi namreč moral natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage bi namreč lahko Vrhovno sodišče presodilo, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice. Ker revident navedb ni konkretiziral in zanje ni predložil dokazov, Vrhovno sodišče ne more presoditi, niti nastanka zatrjevane posledice – nezmožnost širitve dejavnosti niti, ali je zatrjevana posledica za revidenta res zelo huda. Zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

15. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).