Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaradi dejstva, da za območje urejanja, v katerem se nahaja zemljišče posega, še ni sprejet prostorski izvedbeni akt, ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1.
Tožba se zavrne.
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti objekta, stoječega na zemljišču parc. št. 2018/2 in 2019/2 k.o. ... Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da se načrtovani poseg nanaša na del objekta, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 4. 8. 1993. V postopku je bilo ugotovljeno, da se zemljišči posega v skladu z Dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 do 2000 za območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Dolgoročni plan) nahajata v območju urejanja VR3/7 – Dolgi most in da za to območje še ni bil sprejet prostorski izvedbeni akt. Poleg tega je Uredba o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Programa priprave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane (Uradni list RS, št. 102/08) v 5. členu določila, da je na zavarovanem območju, ki obsega tudi del zemljišč parc. št. 2018/2 k.o. ..., prepovedano izvajanje gradnje. Tožnikovo stališče, da glede na to, da se omenjena parcelna številka nanaša le na zemljišče okrog objekta, ne more biti razlog za neizdajo gradbenega dovoljenja, saj je tudi to zemljišče predmet vloge in projektne dokumentacije. Poleg tega niti pozitivno vodno soglasje z dne 30. 10. 2009 ne more biti zadosten razlog za neupoštevanje določb omenjene uredbe, ki jasno določa, da je na zavarovanem območju prepovedano izvajanje gradnje, kamor po 3. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) sodi tudi rekonstrukcija objekta.
Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim poudaril, da območje urejanja VR3/7 – Dolgi most še ni pokrito s prostorskim aktom, kar izhaja tako iz vpogleda prvostopenjskega organa v tekstualne in grafične podatke javnega informacijskega sistema Mestne občine Ljubljana kot tudi iz lokacijske informacije MOL št. 3501-3639/08 (347960) elg z dne 8. 12. 2008, katere priloga je grafični izsek iz Dolgoročnega plana, iz katerega je razvidno, da se obravnavana lokacija nahaja v območju urejanja z oznako VR3/7. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (v nadaljevanju PUP) je na določenih območjih urejanja (VK3/1-1) res še v veljavi, ni pa v veljavi na območju VR3/7, zato so tožnikove navedbe glede veljavnosti omenjenega prostorskega akta napačne. Nadalje pritožbeni organ navaja, da po pregledu PGD ugotavlja, da ta ne vsebuje navedbe prostorskega akta, čeprav je ugotovitev skladnosti posega z njim ena izmed zahtev po Pravilniku o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08). To je po njegovem mnenju logična posledica dejstva, da območje ni pokrito z veljavnim prostorskim aktom. Le Dolgoročni plan, ki ga PGD navaja, ni ustrezna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1, saj na ta način ni izpolnjen že prvi pogoj iz 1. odstavka tega člena. Zaradi navedenega upravnemu organu prve stopnje tudi ni bilo treba natančno ugotoviti, ali se predmetno zemljišče v skladu s 3. odstavkom 4. člena Uredbe nahaja v zavarovanem območju (glede poplavne varnosti).
Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih V3 Vič, „katerega podelilke so v nadaljevanju /1, /2, /3, /4 itd., med katerimi je tudi oznaka prostorske enote VR3/7 Dolgi most, ki izrecno določa, da je na vseh območjih urejanja, to je tudi v območju RS/7 Dolgi most dovoljeno in dopustno izvrševati naslednja gradbena dela“. Meni, da taka določba med drugim dopušča nadomestno gradnjo legalno zgrajenih objektov (tudi rekonstrukcijo, rušenje objektov, investicijsko vzdrževalna dela). Nadalje navaja, da razume stališče drugostopenjske odločbe tako, da je PUP za plansko celoto V3 še vedno v veljavi, ta odlok pa po njegovem mnenju pokriva tudi območje VR3/7 in v delu dopustnih gradenj na vseh območjih urejanja predvideva tudi rekonstrukcijo objektov. Ugotovitev pritožbenega organa, da odlok na območju VR3/7 ni v veljavi, ne drži, saj se „s takšno klavzulo, kot jo vsebuje citirani odlok (PUP VR3 Vič), vrsta dopustnega posega na podlagi tega odloka dopušča tudi na sporni del zemljišč, vendar je ta gradnja izrecno omejena in se nanaša zgolj na aktivnosti gradnje v že obstoječe objekte“. Po tožnikovem mnenju je nesmiselno, da je investitor v tem območju lahko na podlagi gradbenega dovoljenja zgradil objekt in zanj pridobil uporabno dovoljenje, sedaj, ko ga želi rekonstruirati, pa tega ne bi mogel izvesti, ker prostorski akt za to območje ni izdelan. Kot izhaja iz lokacijske informacije, pa za to območje velja PUP za plansko celoto V3 Vič. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.
Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče se v celoti strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, v katerih je ugotovljeno, da v zadevi zaradi dejstva, da za območje urejanja, v katerem se nahaja zemljišče posega, še ni sprejet prostorski izvedbeni akt, ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), po katerem mora biti projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Glede na tožbene navedbe pri tem še dodaja: V zadevi ni sporno, da se lokacija načrtovanega posega nahaja v območju urejanja z oznako VR3/7 – Dolgi most. Sodišče je zato na to ugotovitev vezano (1. odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1).
PUP (Uradni list SRS, št. 6/88 in naslednji ter Uradni list RS, št. 40/92 in naslednji; v nadaljevanju PUP) v 2. členu našteva območja urejanja, za katera ta predpis določa merila in pogoje za posege v prostor, med drugim tudi območja z oznako VR, in sicer VR3/1 Park OF, VR3/3 Na Grbi, VR3/5 Biocenter, VR3/6-1 Tivoli, Rožnik in VR3/6-2 Tivoli, Rožnik. Med njimi torej ni območja z oznako VR3/7 Dolgi most. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje nasprotno, vendar ne pove, na kateri določbi PUP temelji to njegovo stališče. Obenem v tožbi ne zatrjuje, da je območje urejanja VR3/7 Dolgi most vključeno v katerega od drugih območij urejanja, ki so našteta v 2. členu PUP, in zanje torej veljajo pogoji tega prostorskega akta.
Sodišče v zvezi z območjem urejanja VR3/7 Dolgi most tudi ugotavlja, da je bilo šele z 2. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Dolgoročnega plana (Uradni list RS, št. 33/97) dopolnjeno 9. poglavje „tabele“ tekstualnega dela prostorskega plana Mestne občine Ljubljana tako, da je bilo v koloni prostorske celote V3 Vič dodano besedilo „VR3/7 Dolgi most PUP“. To pomeni, da je Dolgoročni plan v tem letu (torej po izdaji gradbenega dovoljenja v letu 1993) v planski celoti V3 Vič predvidel posebno območje urejanja z oznako VR3/7 Dolgi most in zanj predvidel sprejem PUP.
Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.