Jedro

Zelo hude posledice, ki jih navaja revident, niso posledica izpodbijane odločitve, saj se nanašajo na pravnomočne odločitve, ki niso predmet tega upravnega spora. Zato revident z njimi v obravnavani zadevi ne more izkazati pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja razlog iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto z dne 5. 5. 2010, s katerim je bilo odločeno, da se revidentova predloga za obnovo postopka odmere davka od dohodka iz dejavnosti za leti 1995 in 1996 zavržeta kot prepozna. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 14. 7. 2010 zavrnil revidentovo pritožbo zoper navedeni sklep.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. X Ips 149/2010, X Ips 159/2010 in 206/2009), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident obstoj zelo hudih posledic utemeljuje z zatrjevanjem, da bi se le z obnovo postopka odmere davka od dohodka iz dejavnosti za leti 1995 in 1996 lahko doseglo poenotenje sodne prakse glede priznavanja amortizacije. Pojasnjuje, da mu za isto nepremičnino ni bila priznana amortizacija za leti 1995 in 1996 (sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 23/2006 z dne 10. 3. 2008 in U 334/2006 z dne 13. 11. 2007), pri izračunu davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti za leto 2002 pa je bila amortizacija upoštevana (sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 663/2008 z dne 26. 2. 2010). Zato prihaja do prekomerne oziroma dvojne obdavčitve istih poslovnih dogodkov.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazal. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča glede priznavanja amortizacije ter iz tega izhajajoča prekomerna obdavčitev, kar revident uveljavlja kot zelo hudi posledici, namreč nista posledici, ki naj bi nastali zaradi izpodbijane odločitve v tem upravnem sporu, saj se nanašata na pravnomočne odločitve, ki niso predmet tega upravnega spora. Ker revident konkretnih posledic, ki bi se nanašale na izpodbijano procesno odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka, ne navaja in tudi ne izkazuje, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).