Jedro

Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se Z.M. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) podaljša zadržanje brez privolitve na varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda H. od 19. 11. 2016 dalje za čas enega leta.

2. Nasprotni udeleženec je po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi tako, da se predlog Centra za socialno delo V. zavrže kot nedopusten ter podredno, da sodišče odloči, da podaljšanje zadržanja udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ni dopustno. V dopolnjenem postopku je bilo po zaslišanju direktorice SVZ H. nesporno ugotovljeno, da predlagatelj podaljšanja zadržanja udeleženca na varovanem oddelku zavoda ni direktorica socialno varstvenega zavoda, v katerem se udeleženec nahaja. Dikcija drugega odstavka 77. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je nedvoumna in smiselna, zato je predlagatelj za podaljšanje zadržanja lahko samo tisti, ki ima takšno osebo v varstvu, jo v tem času spremlja in pozna, torej socialno varstveni zavod oziroma zanj direktor. Zakonodajalec je očitno izhajal iz stališča, da lahko poda predlog za katerikoli postopek po ZDZdr le oseba, ki v tistem trenutku najbolje pozna osebo, na katero se predlog nanaša, njeno življenjsko situacijo in okoliščine, glede katerih se predlog podaja. Tako je smiselno, da poda predlog za sprejem na varovani oddelek zavoda, če oseba še ni stanovalec te institucije pristojni center za socialno delo, najbližja oseba, tožilstvo in tudi sam zavod, kadar je oseba že stanovalec zavoda. Smiselno je potemtakem, da poda predlog za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku ustanova, kjer se oseba že nahaja. Zgolj na takšen način je lahko zakonodajalec preprečil morebitne zlorabe prisilnih omejitev pravice do osebne svobode, ki jo je tudi omejil na največ eno leto z možnostjo podaljšanja. Ker je v konkretnem primeru podal predlog za nadaljnjo zadržanje udeleženca na varovanem oddelku center za socialno delo, ki je skrbnik nasprotnega udeleženca, pa kljub temu več kot dve leti ni osebno kontaktiral z njim. Zato je lahko predlogu izpostavil kot razlog za podaljšanje zadržanja le o udeležencu v preteklosti izdelana izvedeniška mnenja. Ker predloga za podaljšanje zadržanja ni podala upravičena oseba, bi moralo sodišče v skladu z 22. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predlog Centra za socialno delo V. zavreči. V nadaljevanju pritožba izpodbija ugotovitev sodišča, da udeleženec hudo ogroža predvsem tuje zdravje in življenje zaradi nepredvidljivega in verbalno agresivnega vedenja, kar izhaja tudi iz mnenja izvedenke in izjave zavodske psihiatrinje ter izpovedb prič U.M. in S.G. ter T.K. in S.A.. Priče so izpovedale na podlagi izkušenj, da je udeleženec verbalno agresiven, in da se to zgodi takrat ko je izzvan oziroma ko ga zmoti hrup. Ker je hrup na varovanem oddelku pogosto prisoten, je praktično mogoč umik le v svojo sobo, česar se udeleženec redno poslužuje. Tako ni res, da bi se socialno izoliral, saj se udeležuje delavnic, upošteva navodila in tudi izhodi iz zavoda potekajo brez težav. Fizična agresija naj bi bila prisotna po izvedbah prič dvakrat, vendar ne v zadnjem letu, ko mu je bila tudi spremenjena terapija in še to zaradi vzroka, ki ni v sferi udeleženca. Izpovedba U.M. je podana posplošeno in temelji na predvidevanjih. Tehniku nadrejena vodja varovanega oddelka S.G. pa je izpovedala, da z jemanjem zdravil ni imela problemov, in da se tudi na odprtem oddelku jemljejo zdravila pod nadzorom. S.A. je izpovedal, da se srečuje z udeležencem tedensko, na dva ali tri tedne, in da mu je udeleženec izrazil pred pol leta grožnjo, da bo ubil delavke na Centru za socialno delo V.. Vendar iz njegovega zdravstvenega kartona izhaja, da je bil pred več kot pol leta udeleženec v slabem fizičnem stanju, in da mu je bila posledično spremenjena terapija. Mnenje izvedenca dr. K. je bilo podano leta 2014 in ni aktualno. Vodja S.G. je povedala, da udeleženec sprejme razlago in se umiri, če se mu stvari na pravi način razložijo. Ta izjava in izjava strokovne vodje zavoda, da strokovni tim meni, da ni razlogov za podajo predloga za podaljšanje zadržanja udeleženca sta diametralno nasprotni mnenju zavodske psihiatrinje. Pri slednji je treba upoštevati, da je udeleženec pregledan ob poslabšanju psihiatričnega stanja, in da je časovno psihiatrinja v stiku z udeležencem veliko manj časa kot strokovni tim udeleženca, ki ga prav tako sestavljajo strokovnjaki in usposobljene osebe za obravnavo oseb kot je udeleženec. Priča P.H. je povedala, da so se mnenja strokovnega tima v preteklosti že razhajala, da mnenje zavodske psihiatrinje ni obvezno oziroma zavezujoče pri odločitvi strokovnega tima. Tudi pogovor z izvedenko v tem postopku je potekal brez težav. Izjavo izvedenke, da varovanega oddelka ne bi zapustil, pa bi lahko udeleženec kvečjemu sprejel slabše, tako pa je brez besed vstal in zapustil prostor. Udeleženec meni, da je sodišče premalo kritično pretehtalo odločitev strokovnega tima udeleženca, da pogojev za nadaljnje zadržanje ni, ker ni materialnih dokazov, ki bi nakazovali, da so izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDZdr za nadaljnje zadržanje udeleženca na varovanem oddelku. V konkretnem primeru je odločitev strokovnega tima odgovorna glede na dejstvo, da je udeležencu v celoti odvzeta poslovna sposobnost, in da brez soglasja njegovega skrbnika ne more zapustiti zavoda. Slednje pomeni, da bo udeleženec, v kolikor bo pritožbeno sodišče sledilo tej pritožbi, nastanjen na odprtem oddelku, dokler se s skrbnikom ne bo dogovoril drugače. Strokovni tim je očitno mnenja, da s takšno nastanitvijo niso ogrožena tuja življenja in tuje zdravje, sicer bi odločil drugače in podal predlog sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V ponovnem postopku, po dopolnitvi dokaznega postopka z zaslišanjem vodje enote S.G., socialnega delavca S.A., strokovne vodje zavoda P.H., direktorice A.R. ter po pribavi mnenja zavodske psihiatrinje dr. D.S.K., ter na podlagi že predhodno izvedenih dokazov, je sodišče ponovno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji iz 74. člena ZDZdr. Sodišče je svojo odločitev oprlo na zaključke v postopku angažirane izvedenke V.F.Ž. in je pojasnilo, da je mnenje izdelano strokovno in natančno, ter da ga v celoti potrjujejo tudi ostali izvedeni dokazi, predvsem tudi mnenje, ki ga je podala zavodska psihiatrinja D.S.K.. Dokazno je ocenilo izpovedbe vseh zaslišanih prič, ter na podlagi celovite dokazne ocene zaključilo, da bi nasprotni udeleženec brez nadzora, ki mu je potreben ves čas, hudo ogrožal zlasti življenje in zdravje drugih ljudi ter svoje zdravje, saj je njegovo vedenje popolnoma nepredvidljivo in agresivno ter mora biti nadzorovan pri vseh življenjskih aktivnostih.

5. Na očitke o bistveni kršitvi določb postopka, ki ga je sodišče zagrešilo, ker predloga za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku ni zavrglo iz razloga, ker ga ni podala upravičena oseba, sodišče druge stopnje odgovarja, da le ti niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo ob zavedanju, da podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane zakonske predpostavke(1), ki dopuščajo takšen poseg, s katerim se v prvi vrsti varuje življenje in zdravje duševno bolne osebe in posledično tudi življenje in zdravje drugih. Tudi sodišče druge stopnje se ob obravnavi udeleženčeve pritožbe zaveda, da je pravica do osebne svobode ena temeljih človekovih pravic in da je zato odvzem in omejitev osebne svobode posameznika zaradi zadržanja na varovanem oddelku zavoda, hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine kot so: pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pravica do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravica do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Upoštevajoč vse navedeno ni mogoče slediti strogo formalistični argumentaciji za katero se zavzema pritožba, da je edini možni predlagatelj po 77. člena ZDZdr direktor socialno varstvenega zavoda. Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona. Pritožba sicer pravilno navaja, da je zavod tisti, ki ima v obravnavanem primeru udeleženca že v varstvu in ga zato tudi najbolje pozna. Zato je zakon logično naložil zavodu ne le pravico, temveč dolžnost, da v primeru, če ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. člena zakona nujno potrebno nadaljnje zadržanje na varovanem oddelku, predlaga sodišču, da se zadržanje na varovanem oddelku podaljša. Vendar je pri tem bistveno, da zavod poda le formalni predlog, sodišče pa mora nato v postopku izvesti vse potrebne dokaze, med katerimi je obvezno angažiranje izvedenca psihiatra. V obravnavanem primeru je Socialno varstveni zavod H. v dopisu z dne 8. 12. 2016 (l. št. 74) pojasnil, da je pobudo o podaji predloga za nadaljnje zadržanje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku obravnaval multidisciplinarni tim zavoda in podal svoje mnenje strokovnemu svetu zavoda. Strokovni svet je sprejel sklep, da predlog za nadaljnje bivanje na varovanem oddelku poda skrbnik nasprotnega udeleženca Center za socialno delo V.. Nadalje je zavod v dopisu pojasnil, da pri udeležencu ni opaziti izboljšanja ali poslabšanja njegovega vedenja. Med drugim je zavod zapisal, da je v mesecu marcu brez razloga poskušal napasti vodjo enote, s katero imata sicer dober odnos, kar so preprečili ostali delavci, da občasno verbalno grozi ostalim sostanovalcem, ter da ni mogoče napovedati ali bi zunaj varovanega oddelka huje ogrožal sebe ali druge, zato niso podali predloga za nadaljnje zadržanje na varovanem oddelku, so pa s tem mnenjem obvestili skrbnika Center za socialno delo V.. Predlog je zato podal center za socialno delo, sodišče je izvedlo zakonsko predpisani postopek ter na podlagi skrbne, popolne in natančne ocene vseh izvedenih dokazov predlogu ugodilo. Formalni predlog zavoda je v obravnavanem primeru nadomestil predlog centra za socialno delo in s tem nadomestil dolžnost direktorja zavoda. Že sodišče prve stopnje je v točki 3 obrazložitve pravilno razlagalo določbo 77. člena ZDZdr, med ostalim z argumentacijo, da iz določbe izhaja zgolj dolžnost direktorja zavoda, da predlog poda, če oceni, da so za to izpolnjeni pogoji, ne izhaja pa iz te določbe izključna pristojnost direktorja za podajo takšnega predloga. Obravnavani primer je potrdil potrebnost širše razlage 77. člena ZDZdr, saj so izvedeni dokazi v celoti potrdili, da je bil predlog utemeljen, da je torej center za socialno delo nadomestil dolžnost zavoda.

6. Tudi pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava niso utemeljeni. Za ugotovitev dejstva, ali je zadržani zmožen presoje realnosti, ali je sposoben obvladati svoje ravnanje, ali je zdravljenje in zadržanje na varovanem oddelku še potrebno ter ali glede na zdravstveno stanje zadržanega obstoji realna nevarnost, da bi ponovno ogrožal svoje zdravje in življenja drugih ljudi, je potrebno strokovno znanje. Prvostopni zaključki o teh dejstvih v celoti temeljijo na mnenju izvedenke psihiatrične stroke V.F.Ž., ki je pregledala celotno zdravstveno dokumentacijo udeleženca, udeleženca zaslišala, ter zaključila, da je podaljšanje zadržanja v varovani enoti utemeljeno, saj je bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, udeleženec pa potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, saj pod vplivom trajne blodnjave motnje in osebnostne motenosti pri sočasno obstoječi duševni manj razvitosti s posledično nepredvidljivim vedenjem, hudo ogroža življenje drugih oseb (kar izhaja iz zapisov domskega psihiatra) ter hudo ogroža svoje zdravje (mora biti nadzorovan in voden pri vseh življenjskih aktivnostih, saj ni sposoben ustrezno poskrbeti zase in za svoje življenjske potrebe). Zaradi kronično potekajoče trajne blodnjave motnje ob duševni manj razvitosti ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladati svojega ravnanja. Teh vzrokov ni mogoče odpraviti z drugimi oblikami pomoči, kot npr. izven socialno varstvenega zavoda, saj doma živi sam, niti v nadzorovani obravnavi (udeleženec zaradi trajno prisotne blodnjave simptomatike ob duševni manj razvitosti in osebnostni spremenjenosti ter psihoorganiski spremenjenosti, kljub visokim dozam antipsihotičnih zdravil ni dosegel bolezenske kritičnosti in uvida v potrebo po jemanju zdravil). Sodišče je pojasnilo, da je mnenje sprejelo, ker je v skladu s pravili znanosti in stroke, ter tudi v skladu z ostalimi izvedenimi dokazi, predvsem tudi z mnenjem zavodske psihiatrinje D.S.K.. Tudi zavodska psihiatrinja meni, da udeleženec potrebuje bivanje na varovanem oddelku, ker lahko zaradi njegove trajne blodnjavosti in osebnostne motenosti ter nepredvidljivosti pride do izbruhov fizične agresije, ob katerih je ogroženo zdravje in življenje drugih ljudi. Nadalje je sodišče natančno povzelo izpovedbe vseh zaslišanih prič, ki so opisovale posamezne udeleženčeve besedne in fizične agresije v zadnjem letu bivanja udeleženca na varovanem oddelku ter nato zaključek o hudem ogrožanju tujega zdravja in življenja zaradi nepredvidljivega, fizično in verbalno agresivnega vedenja ter o ogrožanju udeleženčevega zdravja, zaradi nujnosti nadzora pri zadovoljevanju vseh življenjskih potreb, napravilo na podlagi natančne ocene zapisov domskega psihiatra, izpovedb prič, ki so v dnevnih kontaktih z udeležencem (obrazložitev točka 8, 9 in 10), mnenja domske psihiatrinje ter angažirane izvedenke. Pritožba povzema posamezne dele izpovedb prič ter na podlagi njih želi spremeniti dokazno oceno sodišča, vendar pritožbeno nestrinjanje z dokazno oceno teh zaključkov ne more v ničemer omajati.

7. Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno tehtati odločitve strokovnega tima zavoda, kar očita pritožba, saj je bila pomembna le za odločitev zavoda ali bo podal predloga za podaljšanje pridržanja. To mnenje je bilo predstavljeno na strokovnem svetu zavoda, slednji pa je sklenil, da predlog za nadaljnje bivanje na varovanem oddelku poda njegov skrbnik, to je Center za socialno delo V.(2), kar je tudi bilo storjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ni mogoče spregledati, da v postopek odločanja zavoda o podaji predloga za podaljšanje pridržanja ni bila vključena zavodska psihiatrinja, katere zaključki o utemeljenosti podaljšanja zadržanja so v celoti identični ugotovitvam v obravnavanem postopku angažirane izvedenke. Prav tako je sodišče pravilno poudarilo, da je lečeči psihiater gotovo ključna strokovna oseba zavoda, ki mora sodelovati pri odločitvah o podaji predlogov za podaljšanje pridržanja, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo strojeno. Zato je to pomanjkljivost pravilno nadomestil predlog centra za socialno delo ter nato sodišče z izvedbo vseh potrebnih dokazov, zlasti tudi z vključitvijo lečeče, torej zavodske psihiatrinje. Sodišče druge stopnje se tudi ne strinja s trditvijo pritožbe, da udeleženec, v kolikor bi ga premestili na odprti oddelek zavoda, brez soglasja njegovega skrbnika, to je centra za socialno delo, zavoda ne bi mogel zapustiti. Formalno soglasje oziroma dovoljenje za zapustitev zavoda bi za udeleženca, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost res lahko dal le center za socialno delo kot njegov skrbnik, a to za zagotovitev, da udeleženec z odprtega oddelka, kjer ni zagotovljeno stalno nadzorstvo in varovanje, ne bi odšel, ni dovolj.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, in ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 353. členom ZPP).

Op. št. (1) : 74. člen ZDZdr, Ur. l. RS št. 77/2008. Op. št. (2) : Dopis Socialno varstvenega zavoda H. z dne 8.12.2016 - listna št.74.