Jedro

Novi dokazi v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP so zgolj tisti, ki so nastali do trenutka nastopa pravnomočnosti z obnovo postopka napadene odločbe. Dokazi, ki so nastali pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.

Obnova ni utemeljena že iz razloga, ker se sklicuje na dokaz, ki ni obstajal v času prejšnjega odločanja in posledično ne gre za dokaz v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za obnovo postopka, vložen dne 27. 2. 2020. 2. Zoper sklep se je pritožil tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da naslovno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je prvostopno sodišče zmotno zaključilo, da se izvedensko mnenje ZPIZ in odločba ZPIZ ne nanašata na prometno nesrečo z dne 20. 2. 2012. Ker je bila ponovna ocena invalidnosti uvedena na podlagi tožnikovih trditev, da so njegove težave nastopile po omenjeni nesreči, je popolnoma jasno, da je bila ravno slednja vzrok nastanka tožnikove invalidnosti. Sodišče je prav tako kršilo 10. točko 394. člena ZPP, ko je odločilo, da izvedensko mnenje invalidske komisije ne utegne povzročiti ugodnejše sodbe. Glede na dejstvo, da je invalidska komisija na podlagi iste zdravstvene dokumentacije prišla do popolnoma drugačnih zaključkov kot Komisija za fakultetna izvedenska mnenja, bi tožnik v ponovljenem postopku lahko predlagal vsaj dopolnitev izvedenskega mnenja, če že ne imenovanja novega izvedenca. Ker so slovenski izvedenci za psihologijo v letih 2003-2018 po analizi dr. Igorja Areha uporabljali sporne teste, obstaja možnost, da bi bila po dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma eventualnemu imenovanju novega izvedenca, za tožnika izdana ugodnejša sodba.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 10. točki 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Kumulativno morata biti tako izpolnjena dva pogoja: gre za nova dejstva ali dokaze (1), hkrati morajo imeti ta dejstva oziroma dokazi kvaliteto, da bi lahko v ponovljenem postopku pripeljali do ugodnejše odločitve (2).

6. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da izvedensko mnenje invalidske komisije in na njem temelječa odločba ZPIZ ne utegne povzroči ugodnejše sodbe za tožnika (8. točka obrazložitve). Prepričljivo je pojasnilo, da izvedensko mnenje le omenja obravnavano prometno nesrečo, ne ugotavlja pa dogodka, ki je vzrok tožnikovim težavam. Drži sicer pritožnikova navedba, da se je vnovičen postopek ugotavljanja invalidnosti začel na podlagi njegovih trditev, da so težave nastopile po prometni nesreči leta 2012, vendar to ne pomeni, da so poškodbe, ki jih je utrpel ob škodnem dogodku, edine poškodbe, ki so se pri ponovni oceni invalidnosti upoštevale. V tem oziru je prvostopno sodišče prepričljivo obrazložilo tudi, da je za razliko od invalidske komisije Komisija za fakultetna izvedenska mnenja obravnavala tako medinsko dokumentacijo pred škodnim dogodkom kot dokumentacijo po škodnem dogodku, zato je razumljivo, da zaključki komisij ne sovpadajo.

7. Pritožba prav tako neutemeljeno očita, da prvostopno sodišče kot dokaza ni upoštevalo članka dr. Igorja Areha „_Hudi očitki na račun sodnih izvedencev, uporabljali naj bi sporne teste_“. Kot tožnik sam navede, avtor članka opozarja, da naj bi slovenski izvedenci za sodno psihologijo uporabljali sporne teste in niso upoštevali strokovnih standardov. Ker je šlo v predmetni zadevi za skupino izvedencev zdravnikov, ne psihologov, gre za pravno irelevanten dokaz.

8. Pritožbeno sodišče nenazadnje (obiter dictum) izpostavlja, da so novi dokazi v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP zgolj tisti, ki so nastali do trenutka nastopa pravnomočnosti z obnovo postopka napadene odločbe. Dokazi, ki so nastali pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.1 Osrednji postopek je bil zaključen s sodno z dne 21. 11. 2016, zoper katero ni bila vložena pritožba, izvedensko mnenje invalidske komisije pa šele dne 16. 10. 2019 (priloga A57), t.j. skoraj tri leta po pravnomočnosti sodbe oziroma šele potem, ko se je prejšnji postopek že zaključil.2 Obnova torej ni utemeljena že iz razloga, ker se sklicuje na dokaz, ki ni obstajal v času prejšnjega odločanja in posledično ne gre za dokaz v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP.

9. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pri tem ni zagrešilo očitanih kršitev postopka, pa tudi ne drugih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

10. Posebnih stroškov pritožbenega postopka ni bilo.

1 Primerjaj sklep VS RS VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008 in sklep VS RS VIII Ips 283/2007 z dne 12. 1. 2009. 2 Primerjaj VSL sklep II Cp 4269/2011 z dne 30. 7 in VSL Sklep II Cp 303/2018 z dne 20. 8. 2018.