Jedro

Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, to pa ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, s katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) po pooblaščencu vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, Izpostave Izola z dne 27. 7. 2010, s katero je prvostopenjski davčni organ odločil, da se revident za davčne namene šteje za rezidenta Slovenije od 1. 1. 2005 dalje. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 29. 7. 2011 kot neutemeljeno zavrnil revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega davčnega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti plačati določen znesek. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več sklepih (prim. X Ips 282/2009, X Ips 472/2009, X Ips 199/2010). Ker gre v obravnavani zadevi za spor glede ugotovitve rezidentskega statusa, to pa ni spor, v katerem bi bili pravica ali obveznost izraženi v denarju, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

6. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko sodišče presojalo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

7. Revident navaja, da je kot rezident Singapurja že v celoti poravnal vse svoje davčne obveznosti v zvezi s prihodki, ki jih je v času od 1. 1. 2005 dalje ustvaril v Singapurju, prav tako pa je poravnal tudi davčne obveznosti za obdobje od leta 1992 do 31. 12. 2004. Ker bo moral na podlagi ugotovitve, da se za davčne namene šteje za rezidenta Slovenije, plačati dohodnino (v pretežni meri po stopnji 41 %) tudi v Sloveniji, pri čemer gre za zelo velike zneske, meni, da ima odločitev davčnega organa zanj zelo hude posledice.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s takšnimi navedbami zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, s katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.

9. Ker revident ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).