Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi v celoti glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati tožniku 16.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.2002 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v višini 3.785,54 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in znesek 29,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2002 dalje do plačila, vse pod izvršbo.

V presežku za še zahtevanih 8.572,49 ter za zakonske zamudne obresti od zneska 7911,62 EUR od 19.4.2002 dalje in od zneska 660,87 EUR od 15.1.2003 dalje, se zahtevek zavrne.“ V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh plačati njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 245,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“ V preostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh plačati njegove stroške revizijskega postopka v znesku 249,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine za novo škodo, ki mu je nastala po sklenitvi poravnave s toženko leta 1993. Tožnik si je namreč 5.6.1991 pri delu na valju poškodoval levo roko, zaradi česar mu je bil amputiran mezinec in distalna falanga prstanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da novo škodo predstavljajo stalni glavoboli, ki so organske osnove in močno emotogeno potencirani in depresija, iz katere se je razvila kronificirana prilagoditvena motnja, za katero se tožnik zdravi od leta 1997. Zaradi teh zdravstvenih težav je bil tožnik 12.8.2002 tudi invalidsko upokojen. Sodišče prve stopnje je tožniku za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v zvezi z novo nastalo škodo prisodilo 3.500,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.500,00 EUR (5 povprečnih neto plač), skupaj 9.000,00 EUR (10 povprečnih neto plač). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper zavrnitev nadaljnjega zahtevka za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 10.522,53 EUR in je v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je izvedenec B. F. obseg novo nastale škode pri njem objektivno ugotovil, da pa sodišči prve in druge stopnje te, na novo nastale škode nista pravilno ovrednotili in sta mu iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisodili prenizko odškodnino. Meni, da bi sodišči morali upoštevati, da je bil pred poškodbo popolnoma sposoben za pridobitno delo in da se je kljub primarni poškodbi še vedno družil s prijatelji in skrbel za družino, da pa je sedaj zaradi razvoja depresivnih motenj popolnoma zaprt vase in izoliran od okolice. Zato meni, da bi mu moralo sodišče za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisoditi vso zahtevano odškodnino, torej še 10.522,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ustrezno spremeniti tudi odločitev o povrnitvi stroškov postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Tožnik ima prav, ko opozarja, da sta sodišči prve in druge stopnje v premajhni meri upoštevali, da je bil tožnik invalidsko upokojen prav zaradi zdravstvenih težav, ki so se razvile po sklenitvi poravnave v letu 1993. Dr. B. F. je v svojem mnenju navedel, da je bil tožnik, ki je bil ob delovni nezgodi žerjavovodja, star 34 let, po nesreči prerazporejen na manj zahtevna in manj cenjena dela. Počutil se je razvrednotenega, njegova samopodoba je bila zelo slaba, tako da je postopno prišlo do razvoja depresije in kronificirane prilagoditvene motnje, zaradi katere se tožnik ne more več pripraviti do dejavnega življenja. Zaradi tega je 100% izgubil zmožnost za pridobitno delo. Izvedenec je poudaril, da je tožnik tudi v družinskem okolju pasiven, odvisen od žene in nesamostojen in odpoveduje v partnerski in očetovski vlogi. Glede na navedene okoliščine na strani tožnika in ob upoštevanju primerov iz sodne prakse, pri katerih je šlo za primerljive (ne pa enake) bolezenske posledice škodnih dogodkov (glej zadeve Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 229/2009, II Ips 373/2006, II Ips 343/2006 in II Ips 441/2004) po oceni revizijskega sodišča znaša pravična odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 12.000,00 EUR (približno 13 povprečnih neto plač). Zato je revizijsko sodišče reviziji delno ugodilo in je sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožnika delno ugodilo in je prisojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišalo za 7.500,00 EUR. V preostalem je revizijo zavrnilo.

7. Drugi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ne more vplivati na odločitev o povrnitvi stroškov, ki so tožniku nastali pred sodiščem prve stopnje, ker je sodišče prve stopnje uspeh tožnika previsoko ovrednotilo in bi bil nov izračun tožniku celo v škodo. Odločitev revizijskega sodišča pa vpliva na odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov. Tožnik je zahteval zvišanje odškodnine za 10.522,53 EUR, uspel pa je z zvišanjem za 7.500,00 EUR, kar pomeni, da je bil njegov uspeh na pritožbeni in revizijski stopnji 71 %. Tako je revizijsko sodišče spremenilo odločitev višjega sodišča tako, da mora tožena stranka tožniku povrniti 71% pritožbenih stroškov. Priglašeni pritožbeni stroški, ki so bili potrebni za pravdo, obsegajo 625 točk po 0,46 EUR in poštnino v znesku 0,96 EUR, ter 20 % DDV, kar skupaj znaša 346,15 EUR, tožena stranka pa mora tožniku povrniti 71 % teh stroškov, torej 245,77 EUR. Priglašeni tožnikovi revizijski stroški, ki so bili potrebni za pravdo, prav tako obsegajo 625 točk po 0,46 EUR, 5 EUR stroškov za korespondenco, in 20 % DDV, skupaj 351,00 EUR, tožena stranka pa mora tožniku povrniti 71 % teh stroškov, torej 249,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku petnajstdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.