Jedro

Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na že večkrat zavzeta stališča Vrhovnega sodišča, da sodišče praviloma ni pristojno nadzirati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga tako glede na navedbe strank lahko presoja le, ali ne gre zgolj za navidezni razlog in ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki dejansko pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije v smislu določb 6. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 16. 5. 2008. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka 1. 4. 2008 sprejela odločitev o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta svetovalec direktorja in da je v letu 2008 pri toženi stranki prišlo do slabšanja poslovnih rezultatov, je presodilo, da utemeljen poslovni razlog ni bil podan, ker je tožena stranka sočasno sprejemala in izvajala nekatere druge poslovne odločitve, ki v danih okoliščinah niso prispevale k racionalizaciji poslovanja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka ukinila tožnikovo delovno mesto zaradi racionalizacije poslovanja, je presodilo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj so poslovne in organizacijske odločitve v pristojnosti delodajalca.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka v odpovedi kot razlog za ukinitev njegovega delovnega mesta in odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla povečanje poslovnih rezultatov oziroma zmanjšanje stroškov poslovanja, ki vključuje tudi zmanjšanje stroškov dela. Navedenega pa Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) ne določa med razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tako ni izkazala, da je dejansko prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tudi sicer pa je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka v letu 2008 z nekaterimi ravnanji dejansko po nepotrebnem povečevala stroške poslovanja.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Na podlagi prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

7. Eden od bistvenih elementov pogodbe o zaposlitvi je obstoj delovnega mesta oziroma vrste del, za katera je sklenjena pogodba (tretja alineja prvega odstavka 29. člena ZDR) in obstoj potrebe za opravljanje takih del glede na organizacijo dela pri delodajalcu. Pri tem so tako organizacijske odločitve v zvezi z oblikovanjem in strukturo delovnih mest, kot tudi v zvezi z odločanjem o aktualnih potrebah po posameznih delih in načinu pokrivanja le-teh v pristojnosti delodajalca, ki sam odgovarja za poslovanje na trgu.

8. Sodišče druge stopnje je pravilno opozorilo na že večkrat zavzeta stališča Vrhovnega sodišča, da sodišče praviloma ni pristojno nadzirati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga tako glede na navedbe strank lahko presoja le, ali ne gre zgolj za navidezni razlog in ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki dejansko pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije v smislu določb 6. člena ZDR.

9. Glede na ugotovitve sodišča, da je pri toženi stranki prišlo do ukinitve tožnikovega delovnega mesta svetovalca direktorja, kar je hkrati pomenilo tudi prenehanje potreb po delu na tem delovnem mestu, je sodišče utemeljeno presodilo, da so s tem prenehale potrebe po tožnikovem delu pod pogoji njegove pogodbe o zaposlitvi in da je bil torej podan utemeljen poslovni razlog za podajo sporne odpovedi. Da bi šlo zgolj za navidezno ukinitev delovnega mesta oziroma da bi bili v ozadju diskriminatorni razlogi, tožnik v postopku niti ni zatrjeval. 10. Glede na navedeno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni bil podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.