Jedro

Ker revident ni ostal na delu po izteku pogodbe, nova pogodba o zaposlitvi pa mu ni bila ponujena, je zahtevek za ponovno zaposlitve pri toženi stranki neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi in ugotovitev sklenitve pogodbe za določen čas od 23. 1. 2012 do 22. 1. 2017. Zavrnilo je tudi reintregacijski in reparacijski zahtevek. O tožnikovem odškodninskem zahtevku pa še ni odločilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka pisno obvestila tožnika 19. 12. 2011, da mu ne namerava podaljšati pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno za določen čas od 23. 1. 2007 do 22. 1. 2012. Obvestilo sicer ni bilo pravočasno dano vsaj 120 dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi skladu z 61. členom Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV, Ur. l. RS, št. 68/2007 in naslednji), vendar tožnik po izteku pogodbenega časa ni ostal na delu, saj ga je tožena stranka 23. 3. 2012 z dela odstranila z vojaško policijo. Zato je tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala s potekom časa na podlagi 61. člena ZSSloV.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v skladu z Zakonom o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in naslednji) in ZSSloV sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas praktično onemogočeno. 120 dni pred iztekom pogodbe za določen čas je določenih kot zaščita za zaposlenega, ali bo nova pogodba o zaposlitvi sklenjena ali ne. Če delodajalec pred tem rokom ne izrazi svojega namena po (ne)podaljšanju pogodbe o zaposlitvi, je ta podaljšana po samem zakonu. Analogija pri transformacijah delovnih razmerjih v zasebnem sektorju pri vojakih ni uporabljiva, saj gre za novacijo pogodbenega razmerja. Neaktivnost delodajalca pri obveščanju delavca mora pomeniti širšo razlago zakonskega pojma iz 61. člena ZSSloV o ostanku na delu po poteku pogodbe, posebno ob sicer široki diskreciji tožene stranke, ali bo obdržala zaposlenega v pogodbenem razmerju. Ne bi smel biti uporabljen 75. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), saj je ZSSloV specialni predpis.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Ugotovljeno je, da je imel revident s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 23. 1. 2007 do 22. 1. 2012 kot kandidat za vojaka. S pisnim obvestilom z dne 14. 12. 2011, ki mu je bil vročen 19. 12. 2011, je bil obveščen, da mu tožena stranka ne bo ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Revident je kljub obvestilu in razgovoru dne 10. 1. 2012, na katerem mu je bilo ponovno pojasnjeno, da mu pogodba ne bo podaljšana, 23. 1. 2012 vseeno prišel v vojašnico, iz katere ga je tožena stranka odstranila z vojaško policijo.

8. Po določbi prvega odstavka 92. člena ZObr lahko sklene oseba z ministrstvom pogodbo o zaposlitvi kot kandidat za vojaka do deset let in se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. V skladu s prvim odstavkom 61. člena ZSSloV se vojaški osebi pisno ponudi podaljšanje pogodbe o zaposlitvi najpozneje 120 dni pred iztekom s pogodbo o zaposlitvi določenega roka. Na enak način in v enakem roku je obveščena tudi vojaška oseba, ki se ji pogodba o zaposlitvi ne bo podaljšala. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je vojaška oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi za enako časovno obdobje kot prvotno pogodbo, če poteče pogodbeno dogovorjeni rok, pa pogodba o zaposlitvi ni podaljšana, niti ni bila vojaška oseba obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, da ji pogodba o zaposlitvi ne bo podaljšana in vojaška oseba ostane na delu.

9. Namen obvestila s strani ministrstva, pristojnega za obrambo, vojaški osebi 120 dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi je odpraviti negotovost zaposlenega o njegovem delovnopravnem statusu, tako da si lahko pred iztekom pogodbe že začne pripravljati za morebitno iskanje nove zaposlitve, če pogodba ni podaljšana, oziroma da lahko v vsakem primeru normalno načrtuje svoje zasebno in službeno življenje. Niti iz jezikovne razlage niti iz namena zakonodajalca pa ne izhaja, da bi lahko zamudo z obvestilom s strani delodajalca šteli za samodejno podaljšanje pogodbe o zaposlitvi vojaške osebe za enako obdobje kot po obstoječi pogodbi. 120 dni pred iztekom mora sicer ministrstvo vojaški osebi ponuditi podaljšanje pogodbe o zaposlitvi ali obvestiti o nepodaljšanju, s čimer postane delovnopravni položaj vojaške osebe jasen. V obravnavani zadevi je bil revident sicer prepozno obveščen o nepodaljšanju, vendar še vedno pred iztekom pogodbe. Ni pa ostal na delu, kar je poseben dodaten pogoj, da se pogodba po zakonu podaljša, čeprav ni formalno sklenjena. Po izteku pogodba je revident prišel na delo, vendar ga je tožena stranka z njega dala takoj odstraniti, zato ni možna razlaga, da je ostal na delu. Ker revident ni ostal na delu po izteku pogodbe, nova pogodba o zaposlitvi pa mu ni bila ponujena, je zahtevek za ponovno zaposlitve pri toženi stranki neutemeljen.

10. Tožena stranka ima dejansko široko polje diskrecije pri tem, ali vojaški osebi podaljša pogodbo o zaposlitvi ali ne (92. člen ZObr) (1). Zakonski pojem iz 61. člena ZSSloV „ostati na delu“ – podobno kot pri institutu transformacije delovnega razmerja pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (54. člen ZDR) – pomeni, da vojaška oseba opravlja delo še naprej po izteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena. Opravljanje dela po izteku pogodbenega časa pomeni vsebinsko nadaljevanje delovnega razmerja, pri katerem se pogodbeni stranki vsaj implicitno strinjata z njegovim nadaljevanjem tako, da delavec brez nasprotovanja delodajalca nadaljuje svoje sodelovanje v delovnem procesu. Razlika med transformacijo običajne pogodbe o zaposlitvi po ZDR in „novacijo“ pogodbenega odnosa po določbah ZSSloV, ki ga izpostavlja revizija, je tako predvsem v časovni določenosti nove pogodbe, medtem ko je v obeh primerih enak pogoj, da delavec ostane na delu po izteku pogodbeno določenega časa.

11. Revizijsko zavzemanje za drugačno razlago ostanka na delu v zvezi z zatrjevano prekluzivnostjo roka, ki naj bi samodejno pomenila podaljšanje roka, je neutemeljeno. Diskrecijska ureditev podaljšanja pogodb o zaposlitev vojaških oseb tako potrjuje materialnopravni zaključek, da zamuda roka 120 dni ne pomeni avtomatičnega podaljšanja pogodbe o zaposlitvi. Sankcijsko pravilo podaljšanja pogodbe zaradi nepravočasnega obvestila ali ponudbe nastopi le ob kumulativnem pogoju nadaljevanja dela po izteku pogodbenega časa, morebitno druge pravno relevantne težave zaradi zamude roka pa lahko revident varuje z drugim tožbenim zahtevkom.

12. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. zadevo VIII Ips 78/2010 z dne 23. 1. 2012.